Tožeča stranka glede na citirano menično izjavo – pooblastilo za izpolnitev menice, ni bila dolžna obravnavane menice protestirati. Tudi če na menici ni napisala odredbe “brez protesta”, je iz vsebine izpolnjene menice, na kateri je odredba “brez obvestila”, jasno in nedvoumno razvidno, da gre za menico brez protesta, kot je bilo to dogovorjeno med izdajateljem – trasantom/akceptantom, avalistom – toženo stranko in remitentom – tožečo stranko (kot upnikom).
Sodna odločba, izdana v kazenskem postopku, ki teče v RS, se sme opirati na dokaze, pridobljene v tujini, četudi posamezna procesna dejanja niso bila opravljena na način, kot ga določa ZKP, razen če so bili dokazi pridobljeni s kršitvijo ustavno zajamčenih človekovih pravic in svoboščin.
Dikcija „na podlagi sodne odločbe“ pojmovno zavezuje le organe RS in zato lahko dopustimo tudi tiste (zakonite) tuje dokaze, ki so bili v tujini pridobljeni brez sodne odredbe, čeprav naša Ustava za nek poseg zahteva tako odredbo. S stališča kršitve človekovih pravic ni ključnega pomena to, kateri organ je glede na pravno ureditev posamezne države članice EU odredil posamezni ukrep, pač pa je pomembna vsebina kršitve, torej rešitev vprašanja, ali je bila kršitev dejansko podana in ali so v konkretnem primeru v zvezi s hišno preiskavo in drugimi preiskovalnimi ukrepi bili spoštovani standardi in načelo sorazmernosti med ukrepi in težo kaznivih dejanj.
Prisotnost dveh prič pri preiskavi zavezuje le slovensko policijo na ozemlju RS, pri čemer je navzočnost dveh prič namenjena le izvajanju kontrole nad delom policije. Gre le za procesno izvedbo in kontrolo morebitne kršitve pravice do zasebnosti in ne za kršitev same pravice.
O indični sodbi govorimo takrat, kadar sodišče odločilnih dejstev ne ugotovi na podlagi neposrednih (materialnih ali personalnih) dokazov, ampak na podlagi posrednih dokazov, tako imenovanih indicev. To pomeni, da sodišče iz znanega dejstva sklepa o resničnosti drugega, še neznanega dejstva, pri čemer obsodilno sodbo izda takrat, če gre za takšen niz nedvoumno ugotovljenih indicev, ki so med seboj trdno in logično povezani ter se tako dopolnjujejo, da tvorijo zaprt krog in je na podlagi njih mogoče z gotovostjo sklepati, da je obdolženec storil kaznivo dejanje.
Kaznivo dejanje sprejemanja daril za nezakonito posredovanje ni konkretizirano zgolj skozi dejstvene okoliščine, ampak je potrebno upoštevati kompleten, v sodbi ponujen opis poteka dogajanja, ki skupaj z abstraktnim dejanskim stanjem predstavlja celoto.
Podatek o kraju in času storitve kaznivega dejanja zgolj pripomore k individualizaciji kaznivega dejanja sprejemanja daril za nezakonito posredovanje, sicer pa (razen v izjemnih primerih) to nista zakonska znaka, niti nista odločilni okoliščini, ki bi (v konkretnem primeru) kakorkoli vplivali na obstoj očitanega kaznivega dejanja oziroma na kazensko odgovornost obdolženega. Ravnanje slednjega je tudi v točki glede „načina“ izvršitve v zadostni meri konkretizirano, glede na to, da je zakonski znak „sprejem obljube“ vsebinsko (ker gre za neke vrste subjektivni znak kaznivega dejanja) dovolj določno determiniran že v samem zakonu in tega zakonskega znaka, razen v abstraktnem opisu kaznivega dejanja (kjer se navaja očitek sprejema obljube) v konkretnem dejstvenem opisu niti ne bi bilo potrebno še natančneje opredeliti.
Vpliv kot zakonski znak kaznivega dejanja po prvem odstavku 269. člena KZ je vezan na posameznikov uradni ali družbeni položaj in je lahko izkoriščan tako tedaj, ko je storilec neposredno nadrejen uradni osebi, kot tedaj, ko takšnega razmerja med njima ni in tudi takrat, ko ne delujeta znotraj istega družbenega podsistema. V tem smislu je zakonski dejanski stan tega kaznivega dejanja pomensko odprt, uresničen pa je že tedaj, ko storilec sprejme ponudbo koristi in ko niti ni nujno, da bi moral pri drugih dejansko posredovati.
ZIZ člen 178, 178/2. ZPP člen 286a, 286a/1, 286a/5, 337, 337/1.
pripombe na cenitev nepremičnine - prevzemnik dolga - prenehanje terjatve - ugovor po izteku roka -
Stranki sta imeli v skladu s pozivom prvostopnega sodišča (list. št. 77) možnost podati pripombe na cenitev v določenem osemdnevnem roku od njegovega prejema, vendar jih nobena od strank ni podala kljub izrecnemu opozorilu sodišča, da se bo sicer štelo, da se s cenitvijo strinjata. Pritožbeno uveljavljanje drugačne (bistveno višje) vrednosti nepremičnine od v izpodbijanem sklepu ugotovljene je po vsem obrazloženem prepozno in zato neupoštevno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078729
ZPP člen 7, 184, 196, 212, 215, 216, 442.
spor majhne vrednosti - sprememba tožbe - smrt stranke med postopkom - nadaljevanje postopka z dediči - prepoved reformatio in peius - uporabnina - odškodninski zahtevek - višina zahtevka - dokazno breme - odločanje po prostem preudarku
Sprememba tožbe je dopustna do konca glavne obravnave. Pri tem ni omejitev navajanja dejstev in dokazov, kadar je sprememba tožbe dopustna in pri privilegirani spremembi tožbe. Navedeno splošno pravilo ZPP velja tudi v postopku o sporih majhne vrednosti.
Prosti preudarek ni nadomestek dolžnosti pravdnih strank glede zbiranja procesnega gradiva.
ZIZ člen 4, 38, 38/5. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 10, tar. št. 16.
izvršilni stroški - potrebnost - stroški izvršitelja - poizvedbe o naslovu dolžnika - poizvedbe o podatku o imetništvu motornega vozila
Sodišče prve stopnje je upniku nepravilno priznalo strošek izvršitelja za opravljeno poizvedbo o naslovu dolžnika, saj ta ni bil potreben za izvršbo.
Stroška za poizvedbe o imetništvu motornega vozila pa tar. št. 16 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom ne predvideva, medtem ko stroškov v dejanski višini po 10. členu Pravilnika izvršitelj ni priglasil.
ZPIZ-1 člen 13, 258, 258/1. ZMEPIZ člen 23, 46, 46/1, 47, 47/1, 47/1-1. ZDR člen 9, 9/1, 9/2, 11, 11/2, 20.
lastnost zavarovanca - obvezno zavarovanje - elementi delovnega razmerja
Prvi tožnik je bil v spornem obdobju v delovnem razmerju pri drugem tožniku (podani so bili vsi elementi delovnega razmerja), v posledici česar je bil pravilno vključen v obvezno zavarovanje iz naslova delovnega razmerja. Zato niso bili podani pogoji za ugotavljanje lastnosti zavarovanca, prav tako pa niso bili podani pogoji za ugotovitev ničnosti prijave.
ZDSS-1 člen 81, 81/1. ZUJF člen 90. ZUTD člen 9, 9/4. ZZVZZ člen 34, 34/3.
začasna nezmožnost za delo - poškodba pri delu - uživalec denarnega nadomestila za brezposelnost pri zavodu za zaposlovanje - bolniški stalež
Od 31. 5. 2012, ko je bil z 90. členom ZUJF, črtan 4. odst. 9. člena ZUTD, ni več zakonske podlage za pravico do nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo brezposelnih oseb - uživalcev denarnih nadomestil, prijavljenih na zavodu za zaposlovanje in ne temelja za ugotavljanje t. i. bolniškega staleža.
S 3. odst. 34. člena ZZVZZ je zavarovancu zagotovljeno nadomestilo tudi po prenehanju delovnega razmerja vse dokler spet ni zmožen za delo, če je zadržanost od dela posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Vendar je ta pravica dejansko zagotovljena le tistim zavarovancem, ki so bili v bolniškem staležu zaradi poškodbe pri delu ob prenehanju delovnega razmerja in nato kontinuirano vse dotlej, dokler spet niso zmožni za delo. Takšno dejansko stanje pa v obravnavni zadevi ni izpolnjeno.
zloraba procesnih pravic - postopek poenostavljene prisilne poravnave - stečajni postopki - prirejenost postopkov - stranska intervencija - načelo dobre vere in poštenja - hkratni tek insolvenčnih postopkov - leasing - aktivna legitimacija - pravna praznina - razlaga zakona
Dolžnik je v tem postopku od vložitve ugovora dalje kategorično zanikal svojo insolventnost, hkrati pa je v postopku, začetim pred istim sodiščem, na njegov predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave, izrecno priznaval svojo insolventnost. Takšno postopanje dolžnika je v neposrednem nasprotju z načelom dobre vere in poštenja, zato ne more uživati pravnega varstva.
Ker imajo v postopku poenostavljene prisilne poravnave položaj stranke zgolj tisti upniki, ki jih dolžnik uvrsti na seznam navadnih terjatev, drugi upniki nimajo možnosti vplivanja na potek samega postopka poenostavljene prisilne poravnave. Ob tako omejenih možnostih je potrebno omogočiti upniku preprečitev učinkovanja postopka poenostavljene prisilne poravnave na potek predhodnega postopka o začetku stečaja, v kolikor je utemeljena ocena, da gre pri takšnem predlogu zgolj za poskus zavlačevanja odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka.
Postopek poenostavljene prisilne poravnave, voden na predlog dolžnika, ne predstavlja ovire za odločanje prvostopenjskega sodišča o predlogu upnika za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom.
Tožnik je tožbo po izpolnitvi zahtevka s strani tožene stranke umaknil, zato je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške (ZPP čl. 158/1).
Glede pravočasnosti priglasitve stroškov je primarno postavljen subjektivni kriterij, da mora upnik povrnitev stroškov zahtevati „takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina“. Objektivni rok pride v poštev šele v primeru, ko je izvršilni postopek (z določenim izvršilnim sredstvom) končan ali ustavljen, vendar pa subjektivni rok še ni potekel, kar pomeni, da upnik izve za stroške ali njihovo višino šele po ustavitvi ali končanju postopka.
Da bi zadostil zakonski zahtevi po takojšnji priglasitvi stroškov, bi upnik moral stroške po izvršiteljevih obračunih priglasiti takoj ob dokončnosti vsakega obračuna in ne šele po njihovem plačilu.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4, 339, 339/2, 339/2-7.
zamudna sodba - dokaz v nasprotju z zatrjevanim dejstvom - zavarovanje odškodninske odgovornosti
Za obstoj odškodninske odgovornosti druge toženke (zavarovalnice) je pravno pomembno dejstvo, ali je tretja toženka njen zavarovanec oz. ali je tretja toženka pri drugi toženki zavarovala svojo odškodninsko odgovornost. Tožnica je zatrjevala obstoj odškodninske odgovornosti druge toženke na podlagi zavarovalne police št. … (priloga A11), iz tega po tožnici predloženega dokaza pa izhaja, da je v polici naveden zavarovanec (in tudi zavarovalec), ki ni tretja toženka.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSC0003719
OZ člen 179. ZOdvT tar. št. 2200, 3100, 3. del opomba 3/3.
odškodnina za skaženost - stroški odvetnika - nagrada za posel - nagrada za sestavo odškodninskega zahtevka
Sodišče je v razlogih sodbe zapisalo, da se je samo in z neposrednim ogledom prepričalo, da ima tožnik na dlani desne roke le rahlo rdečo kožo, z malo več gubami in rahlo ugreznjenim delom ter rahlo rdečino na vrhnjem delu roke ter na delu mezinca, prstanca in sredinca. Opisane vidne posledice pa ne zadostijo standardu skaženosti.
izpodbijanje pravnih dejanj - subjektivni element izpodbojnosti - blokada računov - neobičajen način plačila - asignacije
Občasne blokade same po sebi ne dokazujejo subjektivnega elementa izpodbojnosti oziroma ne pomenijo nujno, da je družba, ki ima blokirane račune, insolventna. Blokada namreč lahko kaže na začasne težave, ne pa tudi na trajnejšo nelikvidnost.
Ker je z ustavitvijo postopka konec procesnega razmerja med strankama in se šteje kot da tožba sploh ni bila vložena, je potrebno pritožbo toženca zoper sklep o ustavitvi postopka kot nedovoljeno zavreči, saj toženec zanjo nima pravnega interesa.
ZUTD člen 65, 65/1, 65/1-9. Uredba o nadomestilu plače in povračilih stroškov med opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči člen 2, 2/1, 2/2, 2/3.
brezposelnost - denarno nadomestilo- opustitev obveščanja zavoda o podlagi za izplačilo ter prejetih dodatnih dohodkih za opravljeno delo - pripadniki civilne zaščite
Po 2. odstavku 2. člena Uredbe o nadomestilu plače in povračilih stroškov med opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči pripadnikom civilne zaščite, ki prejemajo pokojnino ali denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, pokojnina oz. denarno nadomestilo pripada tudi med opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči. Glede na 1. in 3. odst. istega člena Uredbe, le pripadnikom civilne zaščite, ki so v delovnem razmerju oz. samostojno opravljajo dejavnost, pripada nadomestilo plače v višini, ki bi jo prejeli, če bi delali oz. nadomestilo izgubljenega zaslužka od bruto osnove, določene za plačilo prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred mesecem, v katerem so prejeli poziv na opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, če so nosilci samostojne dejavnosti. Iz navedenih določb Uredbe torej izhaja, da pripadnikom civilne zaščite, ki so uživalci nadomestila za brezposelnost, kakšna druga denarna odmena, razen povračilo stroškov za potovanje pod pogoji in na način, urejen v III. poglavju cit. Uredbe, ne pripada. Zato je za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih upravnih aktov o prenehanju pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost potrebno razčistiti dejansko naravo prejemka po podjemni pogodbi med tožnikom in občino. V kolikor bi se izkazalo, da so denarni zneski, ki jih je tožnik prejel po podjemni pogodbi v spornem obdobju, dejansko predstavljali le povračilo stroškov prevoza v zvezi z opravljanjem nalog poveljnika civilne zaščite, izpodbijana odločitev o prenehanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo ne bi bila zakonita.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 204, 205, 257.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - tatvina - napeljevanje - zloraba uradnega položaja in uradnih pravic
Iz vrtne lope tožene stranke (vzgojnega zavoda) je bilo odtujeno več kmetijskih strojev (motokultivator, strižna kosa za motokultivator, plug za motokultivator, sveder za vrtanje lukenj v zemljo ...). Tatvino sta izvršila dva mladostnika, ki sta pri toženi stranki bivala. Mladostnika je, z namenom, da sebi oz. drugi osebi pridobi premične stvari, k tatvini napeljala tožnica (pedagoška delavka). S svojim ravnanjem je izpolnila zakonske znake kaznivega dejanja tatvine oz. napeljevanja in sodelovanja pri tatvini po 204. in 205. členu KZ-1. Tožnica je pri opravljanju svoje službe ravnala nevestno, saj je zavestno kršila zakone in druge predpise ter opustila dolžno nadzorstvo v službi, s čimer je izpolnila tudi zakonske znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic po 257. členu KZ-1. Zato je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. aineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZFPPIPP člen 271, 271/1. ZPP člen 7, 7/2. ZOdvT člen 2, 2/2.
izpodbijanje pravdnih dejanj stečajnega dolžnika – objektivni element izpodbojnosti – sprememba trditvene podlage v pritožbenem postopku - pravdni stroški - odvetniška družba kot pravdna stranka
Tožeča stranka v svoji trditveni podlagi ni navedla, da je družba T., d. o. o., dolžnica tožeče stranke in da je tej dolžnici naročila, naj dolg namesto njej (tožnici) poravna toženi stranki, ki je upnica tožeče stranke v stečaju. Le če bi tudi to navedla, bi bila tožba sklepčna, saj bi bilo le v tem primeru pojasnjeno, zakaj je prišlo s sklenitvijo pogodbe o prevzemu dolga do zmanjšanja stečajne mase.
Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da se za povračilo stroškov tožeči stranki ob umiku tožbe uporablja 158. člen ZPP. Tako stališče je že v več zadevah zavzelo tudi pritožbeno sodišče. Tudi iz pravne teorije izhaja, da je med upravičence do povračila stroškov v smislu 158. člena ZPP potrebno šteti tudi tožečo stranko, v kolikor je ne zadene sankcija zakrivljene zamude pri umiku tožbe.
trditvena podlaga - izvedeniško mnenje, izdelano pred pravdo - oddelitev - delitveni načrt - prenosna družba - nova družba - solidarna odgovornost
Delitveni načrt je enostranski akt prenosne družbe, ki ga sestavi poslovodstvo prenosne družbe, in na vsebino katerega nova družba, ki se ustanavlja, ne more imeti nobenega vpliva, saj je v času priprave in sprejetja tega akta še ni. Zato tožena stranka ne more biti tisti subjekt, ki bi bil odškodninsko odgovoren za zatrjevane napake v delitvenem načrtu.