CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00085650
ZOR člen 103, 103/1, 117, 117/1, 141, 141/1. ZZZDR člen 108, 111. ZPP člen 184, 184/3.
prodajna pogodba za nepremičnino - overjen podpis prodajalca - neoverjen podpis na pogodbi - mladoletnik kot pogodbena stranka - soglasje Centra za socialno delo (CSD) - soglasje staršev - odsotnost soglasja - navzkrižje koristi staršev in otrok - veljavnost prenosa lastništva - pravni učinki pogodbe - neveljavnost pogodbe - izpodbojnost pogodbe - rok za uveljavitev izpodbojnega zahtevka - ničnost prodajne pogodbe kot predhodno vprašanje - delna ničnost pogodbe - nasprotovanje prisilnim predpisom, moralnim in etičnim načelom - prava pogodbena volja strank - okoliščina, znane ob sklenitvi pogodbe - napake volje - opravičljiva zmota - pogodba v korist tretjega - posojilna pogodba - oderuške obresti - plačilo dolga - izpolnitev obveznosti iz pogodbe - ugotovitev lastninske pravice na temelju priposestvovanja - priposestvovalna doba - dobra vera priposestvovalca - laična stranka - sprememba tožbe - pravilna označba nepremičnine - odločanje mimo tožbenega zahtevka - nedovoljena pritožbena novota - oderuška pogodba
Za odsotnost potrebnega soglasja CSD je bila na podlagi ZZZDR predvidena sankcija neveljavnost pogodbe, ki jo sodna praksa interpretira kot izpodbojnost sklenjene pogodbe, kar je izpostavljeno in obrazloženo tudi v izpodbijani sodbi.
Vprašanje potrebnosti soglasja CSD je v sodni praksi sporno oziroma nerazrešeno. V primeru uporabe 108. člena ZZZDR, soglasje matere tožnika, glede na očitno navzkrižje interesov v konkretnih okoliščinah, ne more zadostovati.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - zakonski pogoji za izrek ukrepa - ogrožanje življenja in zdravja - duševna motnja - nujnost in sorazmernost ukrepa - milejši ukrep - izvedensko mnenje - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilen ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS), pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. člen Ustave RS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja (tretji odstavek 51. člen Ustave RS). Dovoljen je zgolj v izjemnih primerih, ko so zanesljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr, ki določa, da je zdravljenje osebe na oddelku pod posebnim nadzorom in brez posebne privolitve dopustno, če (1) ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in (3) če navedenih vzrokov ter ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.
pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora med preiskavo - utemeljen sum - izločitev dokazov - navzočnost obdolženca pri zaslišanju prič
Zagovornica navede, da so v spisu dokazi, ki bi morali biti izločeni, saj so bili pridobljeni nezakonito, in sicer vsa zaslišanja prič (med drugim tudi tista z dne 11.4.2025, torej po izdaji izpodbijanega sklepa). Nezakonitost vidi v tem, da obdolžencu ni bila omogočena niti fizična prisotnost niti prisotnost preko videokonference na narokih dne 25.3.2025, 26.3.2025 in 11.4.2025, čeprav je želel biti navzoč. Takšne navedbe niso utemeljene, saj v predstavljenem pogledu ne more iti za nezakonite dokaze, sicer pa bodo vsi ti dokazi lahko ponovljeni tekom glavne obravnave (v kolikor bo do nje prišlo), na kateri bo obdolženec imel možnost sodelovati.
OZ člen 299, 338, 364. ZPP člen 70, 70-6, 73, 73/1, 458.
zastaranje - petletni zastaralni rok - odgovornost za zapustnikove dolgove - spor majhne vrednosti
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je petletni zastaralni rok začel teči šele od izdaje sklepa o dedovanju, ne pa od roka, ki je bil za izpolnitev obveznosti dogovorjen v kreditni pogodbi, kot določa prvi odstavek 299. člena OZ. Pri tem je spregledalo določbo 338. člena OZ, po kateri se v zastaranje všteje tudi čas, ki je pretekel v prid dolžnikovim prednikom. Dejstvo, da je prvotni dolžnik umrl in je tožena stranka kot dedinja prevzela odgovornost na njegove dolgove tako v ničemer ne vpliva na tek zastaranja.
DZ člen 83,83/1. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 40/1-4.
zamudna sodba - neodpravljiva nesklepčnost tožbe - zavrnitev tožbenega zahtevka - skupno premoženje - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - upnikova zahteva za določitev deleža na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - neustrezen tožbeni zahtevek
Zahtevek tožnice temelji na prvem odstavku 83. člena DZ, ki določa, da upnik na podlagi pravnomočne sodbe lahko zahteva, da sodišče določi delež dolžnika na skupnem premoženju in nato zahteva izvršbo na ta delež. Ker odločitev z določitvijo solastniških deležev smiselno narekuje že namen 83. člena DZ, upniku ni treba še dodatno navajati posebnih okoliščin, ki utemeljujejo izvedbo delitve skupnega premoženja znotraj pravdnega postopka.
postopek osebnega stečaja - pristojnost slovenskega sodišča - potrošnik - plača in drugi stalni denarni prejemki - pokojnina - uveljavljanje pokojnine - vložitev vloge - časovne meje pravnomočnosti
ZFPPIPP v 2. točki drugega odstavka 381. člena kot predpostavko določa, da dolžnik v Republiki Sloveniji plačo ali druge stalne prejemke prejema. Sodišče odloča po (dejanskem) stanju na dan izdaje sklepa, kar pomeni, da lahko upošteva vsa dejstva in okoliščine, ki so nastopile do izdaje sklepa, saj to stanje zajemajo časovne meje pravnomočnosti. Pri svoji odločitvi lahko tako upošteva le v tem trenutku obstoječa dejstva, pritožnik pa niti ne trdi, da je do izdaje izpodbijanega sklepa v Republiki Sloveniji prejemal pokojnino.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00086537
KZ-1 člen 34, 34/1, 116,116-1. ZKP člen 4, 18, 18/1, 148, 148/4, 258, 391.
kaznivo dejanje poskus umora - grozovit način - umor na zahrbten način - zahteva za izločitev dokazov - zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov - rekonstrukcija dogodka - postavitev drugega izvedenca - načelo proste presoje dokazov - ustavne pravice - zakonski znaki kaznivega dejanja - drugačna sodna praksa - pavšalne navedbe - opredelitev do zagovora - prostovoljni odstop - zmanjšana prištevnost - motiv - direktni naklep
V pritožbi se zagovornik ne strinja z razlogi sodišča prve stopnje glede zavrnjene zahteve za izločitev dokazov in ponavlja razloge za izločitev dokazov, kot jih je podal s pisno vlogo (l. št. 1274-1281) na glavni obravnavi 21. 6. 2023 oziroma na predobravnavnem naroku 1. 6. 2023 z vlogo z dne 1. 6. 2023 (l. št. 855-862) in pred tem v fazi preiskave z vlogo z dne 29. 12. 2022 (l. št. 661-667) ter navaja, da je zavrnitev zahteve za izločitev dokazov nezakonita in nepravilna, s takšnim navajanjem pritožba smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ter zatrjuje kršitev pravice iz 19. člena Ustave. Zagovornik tako meni, da so v spisu nezakoniti dokazi, in sicer tisti, ki jih je obdolženi po obravnavanem dogodku skril in informacijo o tem povedal policistu A. A. ter mu lokacijo predmetov pokazal na googlovem zemljevidu, prav tako pa tudi ostali dokazi, ki izvirajo iz teh dokazov, kot sadeži zastrupljenega drevesa.
Vendar se s pritožbo ni mogoče strinjati. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o zahtevi za izločitev dokazov, kot že navedeno, upoštevalo vse izvedene dokaze na glavni obravnavi. Ocenilo je strokovni mnenji obeh strokovnjakov mag. B. B. in dr. C. C., ki drugače kot izvedenec dr. Č. Č. menita, da obdolženi pravnih poukov policista A. A. v posledici že razvite prilagoditvene motnje, afektivnega stanja ter večplastnih čustvenih odzivov ni bil sposoben razumeti oziroma je bila njegova zmožnost razumevanja pravnih poukov bistveno zmanjšana. Drugačno mnenje je podal izvedenec dr. Č. Č., da je prilagoditvena motnja pri obdolženem ugotovljena šele po odvzemu prostosti, in sicer najkasneje 6. 10. 2022 in torej dne 4. 9. 2022 ni bila prisotna ter da prilagoditvena motnja na višje živčne funkcije neposredno ne vpliva, še več, izvedenec ugotavlja, da ima obdolženi zelo dobro razvite višje živčne funkcije in kapaciteto spoprijemanja s stresorji, pri obdolženem pa ni ugotovil stresorja, ki bi pripeljal do prilagoditvene motnje.
Sodišče prve stopnje je upoštevalo tudi izpovedbo priče A. A., ki je zaslišan na glavni obravnavi potrdil, da je obdolženca o pravicah iz 4. člena ZKP in četrtega odstavka 148. člena ZKP poučil, preden mu je ta podal izjavo glede lokacije predmetov, ter dokazno ocenilo izpovedbe ostalih zaslišanih prič D. D., E. E., F. F. in G. G., prav tako je vpogledalo posnetek videonadzorne kamere v prostoru za pridržanje v času od 10:00 ure do 10:40 ure. Posebej je poudarilo, da je glede na listinske dokaze in izpovedbe prič policistov obdolženi bil pred podajo izjave trikrat poučen o svojih pravicah iz 4. člena ZKP in četrtega odstavka 148. člena ZKP.
Pritožba isto bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP uveljavlja tudi z navajanji, da se sodba sodišča tudi v delu, v katerem je sodišče argumentiralo svojo odločitev, opira na dokaze, ki so bili iz spisa izločeni, in sicer sledi krvi na levi nogavici, levem in desnem športnem copatu, kar izhaja iz 18. točke izpodbijane sodbe na str. 21 ter na listinski dokaz A1, l. št. 39 - formular "privolitev za preiskavo elektronske naprave", pri čemer je bil ta dokaz pridobljen na podlagi nedovoljenega dokaza mobilnega telefona Samsung Duos.
Zagovornik uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP in kršitev 29. člena Ustave, ker naj bi sodišče prve stopnje, po oceni pritožbe, neutemeljeno zavrnilo izvedbo predlaganih dokazov in s tem obdolžencu kršilo pravico do izvajanja dokazov v njegovo korist.
Zatrjevane kršitve niso podane. Zagovornik si relevantnost zgoraj navedenih dokazov neuspešno prizadeva utemeljiti s podobnimi navedbami, kot jih je obramba uveljavljala že tekom sojenja in jih je sodišče prve stopnje argumentirano zavrnilo v točki 6 izpodbijane sodbe. V skladu z načelom proste presoje dokazov (prvi odstavek 18. člena ZKP) sodišče samo presoja, katere dokaze bo izvedlo ter kako bo presojalo njihovo verodostojnost, pri tem pa ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, predlagani dokazi morajo biti namreč materialno pravno upoštevni, obramba pa mora obstoj in pravno upoštevnost predlaganega dokaza utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti. Sodišče sme torej zavrniti dokazni predlog, če je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč, če je dejstvo, ki naj bi se s predlaganim dokazom dokazovalo že dokazano, ali pa je brez pomena za zadevo in če je dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo.
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje povzetim kriterijem glede dopustnosti zavrnitve dokaznih predlogov v celoti zadostilo, svojo odločitev pa v 6. točki obrazložitve ustrezno utemeljilo. Tako je v točki 6 na str. 6 izpodbijane sodbe navedlo razumne in prepričljive razloge, zakaj je zavrnilo dokazni predlog po opravi rekonstrukcije dogodka.
Z navajanji pritožbe se ni mogoče strinjati. Vrhovno sodišče RS je v svojih sodbah že judiciralo, da gre za odvzem življenja na grozovit način, kadar je dejanje izvršeno na način povzročanja hudih fizičnih bolečin ali psihičnega trpljenja žrtve, ki po intenziteti in trajanju presega trpljenje ob slehernem odvzemu življenja (objektivni vidik) ter ob storilčevem zavedanju in hotenju oziroma privolitvi v povzročanje takšnega trpljenja, pri čemer morajo biti podane okoliščine, ki kažejo na njegovo brezčutnost, krvoželjnost ali izživljanje. Grozovitost kot zakonski znak po 1. točki 116. člena KZ-1 je močno kulturno pogojen. Vprašanje o tem, ali je nekaj grozljivo ali ne, je vrednostno in je torej za napolnitev "grozovitega načina" potrebno izhajati iz objektivne presoje grozovitosti, kot tudi storilčevega dojemanja grozovitosti. Gre torej za kulturno pogojen zakonski znak, glede katerega je v okviru objektivne presoje potrebno izhajati iz vidika povprečnega opazovalca.
Pritožbi ni mogoče pritrditi. Okoliščine, ki jih navaja pritožba, ne spreminjajo dejstva, da je obdolženec na škodo oškodovanke ravnal na zahrbten način. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi v točkah 42, 44 in 45 pravilno in izčrpno obrazložilo okoliščine, ki potrjujejo zahrbtno delovanje obdolženca, njegovo zvijačnost in pretkano delovanje. Na podlagi vseh izvedenih dokazov je utemeljeno zaključilo, da je oškodovanka kritične noči v park prišla, ker jo je obdolženi s sporočili, katera ji je v zvezi s pismi pošiljal vse od 1. 9. 2022, tja zvabil. Še kritičnega dne 3. 9. 2022 ji je v zvezi s pismi poslal več sporočil, tako tudi sporočilo o t. i. lovu na zaklad. Vse to potrjuje, kako vztrajno se je obdolženi zavzemal, da oškodovanka pride v park, medtem ko ji je v sporočilu izrecno napisal, da ga tam ne bo. Pritožba zato nima prav, ko navaja, da med obdolženim in oškodovanko ni bilo komunikacije, prav tako je zgrešeno sprenevedanje, da je oškodovanka sama predlagala, da pride v park po pisma, na enake navedbe pritožbe pa je odgovorilo že sodišče prve stopnje (45. točka izpodbijane sodbe). Zagovornik tudi zmotno navaja, da oškodovanka obdolžencu ni zaupala, ker kaj takega iz izpovedbe oškodovanke ne izhaja. Sodišče prve stopnje se je v zvezi s tem utemeljeno oprlo na izpovedbo oškodovanke, ki je povedala, da je obdolžencu zaupala in ga imela rada in to kljub dogodkom, ki jih v zvezi s hišo in poškodovanim vozilom izpostavlja pritožba.
DZ člen 2, 2/2, 5, 161, 162. ZDZdr člen 39. ZNP-1 člen 21, 21/1. KOP člen 3.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - ukrepi trajnejšega značaja - namestitev otroka v zavod - pogoj za izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - izdaja začasne odredbe - začasna odredba o zdravniškem pregledu ali zdravljenju - zdravljenje odvisnosti od alkohola ali drog - bolnišnično zdravljenje - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za odreditev ukrepov - zaščita pravic otroka po uradni dolžnosti - varstvo koristi otroka - zaščita otrok - posebno varstvo države - udeleženec v nepravdnem postopku - obstoj pravnega interesa - zdravstvena ustanova - postopek po ZDZdr
Sodišče prve stopnje z izpodbijano odločitvijo ni odredilo zadržanja in zdravljenja A. A. na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, zato tudi ni bilo dolžno ugotavljati pogojev za takšno zadržanje in uporabiti postopkovnih določb ZDZdr. Izpodbijana odločitev temelji na določbah DZ o ukrepih za varstvo koristi otroka, natančneje začasnih odredbah. Bistvo sprejete odločitve je v obveznosti A. A., da se z namenom odvrnitve hude ogroženosti svojega zdravja in življenja udeleži bolnišničnega zdravljenja odvisnosti od alkohola in prepovedanih drog. Dolžnosti ostalih udeležencev so podporne, namenjene so izpolnitvi A. A. obveznosti. Med njimi je tudi obveznost pritožnice, da A. A. sprejme na zdravljenje ter aktivira vse razpoložljive strokovne vire, da jo na njem zadrži, jo zanj motivira in jo v procesu zdravljenja podpira.
pogodbene obresti - zamudne obresti - tek pogodbenih obresti - tek zamudnih obresti
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil dolžnik s plačilom tretjega obroka v zamudi več kot dva dni in da je zato celoten dolg zapadel v plačilo 20. 5. 2024. S tem dnem so skladno s 382. členom OZ prenehale teči pogodbene obresti in naslednji dan začele teči zamudne obresti.
pripadajoče zemljišče k stavbi - ugotovitev pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče, potrebno za redno rabo stavbe - parkirna mesta - dejanska raba površin - namenska raba - pretekla raba - prostorski akti
Zgolj dejstvo, da so etažni lastniki uporabljali zemljišče in tam parkirali svoje avtomobile in parcelo vzdrževali, ob vsej navedeni urbanistični podlagi, ne pomeni, da je parcela pripadajoče zemljišče obravnavane stavbe oziroma da je nujno potrebna za redno rabo stavbe. Parcela je bila vedno namenjena javni rabi, to je cesti, parkirna mesta pa so se predvidela na javnih površinah.
Pritožba nima prav, da za namembnost zemljišča stavbi zadošča že sama pretekla redna raba sporne parcele s strani stanovalcev. Namembnost zemljišča stavbi mora biti utemeljena kumulativno tako z urbanističnega kot tudi z dejanskega vidika, če naj govorimo o pripadajočem zemljišču stavbe. V obravnavani zadevi je podan zgolj dejanski vidik, ne pa tudi urbanistični.
pripor za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - očitno izmikanje glavni obravnavi - ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti - sposobnost obdolženca sodelovati v kazenskem postopku
Nobena opravičila, zdravniška dokumentacija, zlasti pa ne izvedensko mnenje, kot tudi ne same navedbe v pritožbi, ne kažejo na obstoj utemeljenega razloga, ki bi opravičil to, da obdolženec v več letih niti enkrat ni pristopil na prav noben razpisani narok.
Ob dejstvu, da je izvedenec ugotovil, da je obdolženec zdravstveno sposoben udeležbe in sodelovanja na glavni obravnavi v obravnavani kazenski zadevi, pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča, da se obdolženec očitno izmika prihodu na obravnavo, pri čemer s pisanjem opravičil po mailu (ki jih napiše sam ali zagovornik) zgolj zavlačuje s svojim prihodom na narok. Četudi je določene odsotnosti opravičil z zdravniškimi opravičili, pa glede na njihovo veliko število več ni možno zavzeti stališča, da gre za povsem upravičene odsotnosti, upoštevaje izvedensko mnenje, da je povsem sposoben sodelovanja v postopku.
Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje napačno uporabo materialnega prava. Prvostopno sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo glede na trditve, ki jih je tožeča stranka podala v svojih pripravljalnih vlogah in na katere je sodišče vezano pri odločanju o zahtevku (glej 14. točko obrazložitve prvostopne sodbe). Tožeča stranka v svojih trditvah ni zatrjevala, da je stavba na ... poslovna stavba. Tovrstne pritožbene navedbe so pritožbena novota v smislu 337. člena ZPP in so kot takšne pritožbeno neupoštevne, saj pritožnica ni pojasnila, zakaj teh svojih navedb ni mogla podati pravočasno pred sodiščem prve stopnje. Že glede na navedeno, so povsem neutemeljena pritožbena zatrjevanja, da se za tovrstna razmerja ne uporabljajo določila Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1). So pa tudi neutemeljena. Obvezni rezervni sklad je v slovenski pravni red vnesel Stvarnopravni zakonik (SPZ), ki v 119. členu določa, da morajo etažni lastniki ustanoviti rezervni sklad za kritje bodočih stroškov rednega upravljanja, če ima nepremičnina več kot dva etažna lastnika in več kot osem enot. Stanovanjski zakon (SZ-1, ki je bil objavljen v Ur. l. RS, št. 69/03 in nasl.), ki kot poseben zakon ureja razmerja v večstanovanjskih stavbah in je s SPZ v običajnem odnosu splošnega in posebnega zakona, ima natančnejše določbe glede vplačil in uporabe teh sredstev (41. do 47. člen SZ-1). Navedene določbe so že bile v veljavi v času nastanka vtoževanih terjatev. Merila za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižjo vrednost prispevka določi podzakonski predpis (3. odstavek 199. člena SPZ), kot je pravilno pojasnilo prvostopno sodišče v 14. točki obrazložitve. Za plačevanje višjega prispevka v rezervni sklad se lahko odločijo etažni lastniki, vendar mora biti njihova odločitev veljavno sprejeta v načrtu vzdrževanja večstanovanjske stavbe iz 26. člena SZ-1, etažni latniki pa se lahko tudi v pogodbi o medsebojnih razmerjih dogovorijo, da bodo v rezervni sklad vplačevali več od predpisanega najnižjega zneska (116. člen SPZ). Tako se pokaže, da je prvostopno sodišče povsem pravilno uporabilo materialno pravo in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene.
ZGD-1 člen 390, 390-1, 480, 481, 482, 509, 522. ZZZDR člen 51.
skupno premoženje zakoncev - poslovni delež kot skupno premoženje - izostanek vpisa poslovnega deleža v sodni register - pravni učinek vpisa v sodni register - ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine - prenehanje družbe po skrajšanem postopku - prenehanje družbe po skrajšanem postopku, če sta družbenika zakonca
Če družbi ni znano, da je poslovni delež skupno premoženje, pravila korporacijskega prava prevladajo nad pravili o skupnem premoženju. Drugače pa je, če družba ve, da je poslovni delež skupno premoženje (in ji je znano tudi, da sta družbenika glede skupnega premoženja v sporu). V tem primeru bi bilo sklicevanje na legitimacijski učinek vpisa v sodni register v nasprotju s splošnim načelom dobre vere in poštenja in zato pravno nevzdržno. Tožena stranka, oziroma njen poslovodja, ki je vedel, da je poslovni delež skupno premoženje,bi torej moral sklicati skupščino skladno z določbo 509. člena ZGD-1 in o njej na ustrezen način obvestiti tudi tožnico.
Družbenika bi morala uskladiti svoje akte in svojo organiziranost z dejanskim stanjem. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila tožnica pri uresničevanju svojih korporacijskih upravičenj onemogočena. Če je tako, se tožena stranka ne more sklicevati na svoje akte, saj neuskladitev z dejanskim stanjem izhaja iz njene sfere.
ZPP člen 151, 151/1, 154, 154/3, 155. OZ člen 121.
stroški postopka - splošni pogoji pogodbe
Pritožbeno sodišče ne sprejema pritožbenega stališča, da je sodišče prve stopnje tožnici neutemeljeno priznalo nagrado za predpravdni odškodninski zahtevek, ker naj bi takšen zahtevek izključevali splošni pogoji avtomobilskega kaska. Vzeti po tej poti, tj. v splošnih pogojih imputirati zavarovancu odpoved opisani (s stališča sklenitve zavarovalne pogodbe) bodoči pravici (obveznost povrnitve stroškov postopka namreč nastane šele z odločbo sodišča), bi bilo prestrogo pravilo splošnih pogojev, ki se kot takšno ne uporabi (drugi odstavek 121. člena OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00085659
OZ člen 134, 177, 178. ZPP člen 11, 80, 145. ZPP-E člen 125, 125/1. URS člen 23. Kodeks slovenskih novinarjev (2002) člen 3.
objava članka - objava v medijih - razkritje osebnih podatkov - javna objava fotografije - poseg v osebnostne pravice posameznika - poseg v pravico do zasebnosti - poseg v osebno sfero - razžalitev dobrega imena in časti - konflikt med pravico do svobode izražanja in pravico do zasebnosti - tehtanje ustavnih pravic v koliziji - dopustnost posega v ustavno pravico - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - merila ESČP - novinarsko poročanje - kodeks novinarske etike - novinarska svoboda - utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar se trdi ali raznaša - (ne)resničnost izjave - dobra vera - javni interes - javno zdravje - relativno javna oseba - negativna vrednostna sodba - žaljivost izjave - zaničevalni namen - zgražanje v javnosti - sramotitev - odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v čast in dobro ime - pritožba zoper sklep o predlogu za izločitev sodnika - razlogi za izločitev sodnika - očitek pristranskosti sodnika - pravica do neodvisnega in nepristranskega sojenja - pravica do sodnega varstva - predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - pravica stranke do sodelovanja v postopku - vročanje sodnih pisanj - vročanje preko sodne deske - vročanje pisanj v varni elektronski predal - dvom o pravdni sposobnosti stranke - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - sposobnost biti stranka v pravdnem postopku - dokaz z zaslišanjem strank - izdaja odločbe brez zaslišanja - pravica do izjave v postopku - listinski dokaz - postavit
Svoboda izražanja zajema tudi informacije, ki žalijo, šokirajo ali vznemirjajo. V njen okvir sodi tudi možnost zatekanja k določeni stopnji pretiravanja ali provokacije in k uporabi pretiranih izjav. Nikakor pa niso - tudi po praksi ESČP - varovane izjave, ki bi pomenile objestno samovoljno klevetanje in katerih edini namen je žaljenje oziroma sramotenje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00084773
ZVEtL-1 člen 3, 5, 5/1, 48. ZPP člen 189, 189/3, 274. ZNP-1 člen 42.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - skupno pripadajoče zemljišče - predlagalni nepravdni postopek - posebni postopki - zavrženje predloga - litispendenca - istovetnost strank - istovetnost zahtevka - udeleženci nepravdnega postopka - formalni udeleženci postopka - možnost udeležbe v postopku - učinek pravnomočnosti odločbe - argument analogije - procesna dejanja sodišča - poziv stranki k izjavi - vloga brez pravnih učinkov
Obravnavani položaj, v katerem so osebe pred seznanitvijo s strani sodišča, da o isti stvari že teče postopek, vložile samostojen predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča k istim stavbam, v zakonu ni izrecno urejen, je pa o dolžnem procesnem ravnanju sodišča mogoče sklepati ob uporabi argumenta analogije. Vložitev predloga je tako treba šteti za izjavo volje po udeležbi v postopku, ki že teče, navedbe v predlogu in ostalih vlogah pa kot procesno dejanje v tistem postopku.
Skladiščnik ima izbiro, ali bo blago prodal in se poplačal iz kupnine, ali pa bo blago skladiščil še naprej in od naročnika zahteval plačilo skladiščnine.
ZNP-1 člen 37. ZPP člen 105a, 105a/3. ZVEtL-1 člen 3.
ugotovitev pripadajočega zemljišča - ustavitev pritožbenega postopka - domneva umika pritožbe - delno plačilo sodne takse - prepozno plačana sodna taksa - izdaja in vročitev plačilnega naloga - napačen poziv sodišča - podaljšanje roka za plačilo sodne takse - opravičljiva zmota - pravilna izpolnitev
Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje prvi predlagateljici že po izteku roka za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 11. 12. 2023 poslalo elektronsko sporočilo z dne 14. 2. 2024, v katerem je zapisalo, da je sodno takso za pritožbo plačal le upravnik prve predlagateljice v polovičnem znesku in da za plačilo ostaja še druga polovica. To sporočilo sicer ne predstavlja poziva sodišča k doplačilu, kot meni pritožba, saj ni poslano na zakonsko predpisan način in v njem tudi ni določen kakšen dodatni rok za plačilo preostanka sodne takse. Kljub temu pa je s takšnim postopanjem, za katerega ni imelo zakonske podlage, in z zapisom, da "za plačilo ostaja še druga polovica" sodne takse, sodišče prvo predlagateljico zavedlo do te mere, da je utemeljeno mislila, da lahko plača še preostanek sodne takse in s tem pravilno in veljavno izpolni svojo taksno obveznost.
ZUreP-1 člen 105, 105/1, 105/2. ZUreP-2 člen 206, 206/1, 206/2. ZUreP-3 člen 108, 108/8.
dejanska razlastitev - pravna razlastitev - denarna odškodnina zaradi razlastitve - tržna vrednost nepremičnine - pravilo ne ultra alterum tantum
Za razlaščeno nepremičnino pripada lastniku ustrezna odškodnina oziroma enakovredna nadomestna nepremičnina. Odškodnina obsega vrednost nepremičnine glede na njeno dejansko rabo in stranske stroške, povezane z razlastitvijo, kot so selitveni stroški, izgubljeni dobiček in dobiček za čas selitve in morebitno zmanjšano vrednost preostale nepremičnine.
Po ustaljeni sodni praksi se odškodnina odmeri glede na tržne vrednosti nepremičnin v času, ko je razlastitveni zavezanec mogel z gotovostjo ugotoviti, da je oziroma da bo izgubil lastninsko pravico (praviloma na dan odvzema posesti), in se valorizira na dan sojenja.
delo v splošno korist - sprememba kazenske sankcije
V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje pri probacijskem organu opraviti dodatne poizvedbe in dati storilcu možnost, da se do navedb probacijskega organa opredeli. Šele na podlagi tako izvedenega postopka bo sodišče lahko odločilo, ali so izpolnjeni pogoji za ustavitev izvrševanja sklepa o določitvi dela v splošno korist.