ZJU člen 68, 68/1, 68/1-2, 68/3, 69, 69/2.. ZDR-1 člen 56.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - nadomeščanje začasno odsotnega delavca
Tožnica je po pogodbi o zaposlitvi za določen čas z dne 7. 5. 2015 nadomeščala javno uslužbenko na delovnem mestu (višji pravosodni svetovalec). Pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za določen čas na podlagi 2. točke prvega odstavka 68. člena ZJU gre za nadomeščanje individualno določene javne uslužbenke. Z nadomeščanjem začasno odsotne javne uslužbenke je tožena stranka nadomestila izpad del na delovnem mestu, za katero je začasno odsotna javna uslužbenka sklenila pogodbo o zaposlitvi. V pogodbi o zaposlitvi za določen čas je sicer določeno, da se sklepa za čas od 11. 7. 2015 do 26. 3. 2016, vendar se takšno obdobje veže na dejanski obstoj in trajanje razloga - začasne odsotnosti javne uslužbenke. Slednja je z imenovanjem na mesto okrajne državne tožilke dne 15. 9. 2015 izgubila status javne uslužbenke. Ker s tem dnem ni bila več zaposlena pri toženi stranki na delovnem mestu višjega pravosodnega svetovalca in ji je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo, je tožnica dejansko ni mogla več nadomeščati, s tem je odpadla podlaga tožničine pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Tožnica je po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas nadaljevala z delom na delovnem mestu višjega pravosodnega svetovalca na enak način, kot je dotlej delala na podlagi dotedanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas, vse do 26. 3. 2016. Zato se na podlagi 56. člena ZDR-1 v povezavi s 68. členom ZJU šteje, da je tožničina pogodba o zaposlitvi za določen čas prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZPP člen 78, 78/1, 335, 335-4, 336. ZGD-1 člen 32, 515, 515/1.
zavrženje pritožbe - nepopolna pritožba - podpis pritožnika - družba z omejeno odgovornostjo - zakoniti zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo
Tožena stranka je družba z omejeno odgovornostjo. Takšno pravno osebo zastopa zakoniti zastopnik. Zakoniti zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo je poslovodja (direktor). Tako določata 32. člen in prvi odstavek 515. člena ZGD-1. Pritožbo mora torej podpisati zakoniti zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo.
ZPIZ-2 člen 6, 129, 129/1, 129/1-3, 133, 134.. ZPIZ člen 308.. ZDSS-1 člen 81, 81/2.
pokojninska doba - zavarovalna doba - delo na kmetiji - elementi delovnega razmerja - dokazni postopek
Za pritožbeno rešitev predmetne zadeve je edina odločilna dejanska ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da tožnik v vtoževanem obdobju, kljub zatrjevanim elementom delovnega razmerja na očetovi kmetiji, ni bil vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker ni bil prijavljen v zavarovanje, ni pridobil lastnosti zavarovanca, kaj šele, da bi domnevni delodajalec iz tega naslova obračunaval in plačeval predpisane prispevke. V obravnavanem primeru zato ni pogojev za ugodilno sodbo. Čeprav je tožnik kot družinski član delal na očetovi kmetiji, dela ni opravljal v pravnem razmerju, na podlagi katerega bi bil vključen v pokojninsko zavarovanje. Ob takšnem dejanskem stanju je potrebno zaključiti, da v predmetni zadevi ni izpolnjen zakonski dejanski stan iz 1. odst. 135. člena v zvezi s 126. členom TZPZ-64, niti 50. člena v zvezi z 48. členom ZTPPIZ-72, ki ju je za vštetje vtoževane zavarovalne dobe v pokojninsko dobo potrebno uporabiti glede na 3. alinejo 1. odstavka 129. člena ZPIZ-2.
ZDR člen 42, 126, 127, 128, 131, 137.. ZPP člen 339, 399/2, 339/2-14.
plača - bistvena kršitev določb postopka
Tožnik je v tem sporu uveljavljal, da mu je prikrajšanje pri plači nastalo, ker mu tožena stranka v posameznih mesecih zaposlitve ni priznala 100 % učinka. Navedeno povzema tudi sodišče prve stopnje v 7. točki obrazložitve sodbe, vendar v nadaljevanju izpodbijane sodbe ugotavlja le, ali je bil med strankama sklenjen dogovor o višji urni postavki, kar pa ni razlog, zaradi katerega tožnik uveljavlja prikrajšanje pri plači. Izpodbijana sodba tako nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato se je ne da preizkusiti. S tem je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPIZ-1 člen 101, 102, 102/1.. ZPIZ-2 člen 429, 429/3.. ZZRZI člen 40.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4, 116, 116/1, 196.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Po dokončni in izvršljivi odločbi drugostopenjskega organa ZPIZ tožnica kot invalid III. kategorije invalidnosti ni zmožna za opravljanje dela na delovnem mestu učiteljice predmetnega pouka po pogodbi o zaposlitvi, ki sta jo stranki sklenili dne 24. 4. 2014. V tem delu, tj. glede ugotovljene invalidnosti III. kategorije s pravico do dela na drugem delovnem mestu brez aktivnega pouka, je bila odločitev drugostopenjskega organa ZPIZ potrjena s pravnomočno sodbo pritožbenega sodišča. Zato je dne 17. 10. 2014 tožena stranka tožnici utemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi z dne 24. 4. 2014 na delovnem mestu učiteljice predmetnega pouka - matematika in fizika zaradi invalidnosti in ji ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto učitelja s poučevanjem v podaljšanem bivanju.
odvzem roditeljske pravice - zanemarjanje roditeljskih dolžnosti - kaznovanje stranke zaradi žalitve sodišča
Prav nobenega dejstva ali okoliščine, ki bi kazale na to, da mati zanemarja sina A. A., sodišče prve stopnje ni ugotovilo, kot tudi ne okoliščin, ki bi kazale na to, da bi mati otroka zapustila ali drugače pokazala, da zanj ne namerava skrbeti. Pogojev za odvzem roditeljske pravice torej ni, zato je bil predlagateljev predlog pravilno zavrnjen.
sodba na podlagi odpovedi - umik tožbe - odpoved tožbenemu zahtevku - pripoznava tožbenega zahtevka
V izreku izpodbijane sodbe tožbeni zahtevek, ki ga je sodišče prve stopnje zavrnilo, ni konkretno določen. Izrek sodbe je zato nerazumljiv.
Ker je odpoved tožbenemu zahtevku dokončna in se na podlagi le-te šteje, da je o tožbenem zahtevku meritorno odločeno, se lahko tožeča stranka tudi po tem, ko je umaknila tožbo, odpove tožbenemu zahtevku. Ker se je tožeča stranka odpovedala tožbenemu zahtevku, kljub temu, da sta pritožnici tožbeni zahtevek med postopkom pripoznali, niso bili podani pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave. Pripoznava tožbenega zahtevka, ki ga več ni, nima nobenega učinka.
ZDR člen 156.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53, 53/2.
neizkoriščen tedenski počitek - vojak - misija
V primeru nadomestila za neizkoriščene dni tedenskega počitka gre za prejemek iz delovnega razmerja, to je za odškodnino za premoženjsko škodo, do katere je upravičen delavec zato, ker ni mogel izrabiti prostih dni počitka, ampak je moral vse dni v tednu opravljati delo. Pripadnik Slovenske vojske je torej upravičen do odškodnine, ki je za vsak dan neizkoriščenega počitka enaka vrednosti 8-urnega delovnika.
soočenje prič - zaslišanje tajnega policijskega delavca - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - kršitev pravice do obrambe - izzvana kriminalna dejavnost - pogoji za izrek pogojne obsodbe - preklic pogojne obsodbe - nasprotja med razlogi o odločilnih dejstvih - ni razlogov o odločilnih dejstvih
Priče se smejo soočiti, če se njihove izpovedbe ne ujemajo glede pomembnih dejstev. To določbo je mogoče aplicirati tudi na konkretno procesno situacijo, ko je sodišče namesto zaslišanja tajnega delavca prebralo njegovo poročilo o tajnem delovanju.
Iz spisovnega gradiva je razvidno, da tajni delavec z M. P. sploh ni kontaktiral, temveč le s K. B., tako, da pri obtožencu kriminalne dejavnosti neposredno tudi izzivati ni mogel.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi
Tožnik je bil zaposlen pri toženi stranki, ki je javni zavod, ki skrbi za razvoj športne in druge kulture ljudi ter opravlja s športnimi objekti. Tožnik je bil razporejen na delovno mesto vzdrževalec, zato bi tožniku očitana kršitev, da je povzročil poškodbo nosu mladoletni osebi in to pred objektom tožene stranke, lahko imela posledice in vplivala tudi na dejavnost tožene stranke. Obrazložitev sodišča prve stopnje, da je ravnanje tožnika imelo vse znake kaznivega dejanja, in da je pri toženi stranki glede na dejavnost, ki je usmerjena predvsem v športne prireditve in dejavnosti, ničelna toleranca za tovrstno postopanje, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja pri toženi stranki niti do izteka odpovednega roka. Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je odpovedni razlog za podano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podan po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZPP člen 99, 99/2, 99/3, 137. ZIZ člen 19, 19/1, 42.
potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - neutemeljeno izdano potrdilo o izvršljivosti - pravilna vročitev - pravnomočnost sodne odločbe - vročitev odločbe pooblaščencu - vročanje pisanj, če ima stranka več pooblaščencev - odpoved pooblastila
Sodna odločba je izvršljiva, če je postala pravnomočna in če je potekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti. Sodišče oziroma organ, ki odloča o terjatvi na prvi stopnji v skladu z 19. členom ZIZ opremi sodno odločbo s potrdilom o izvršljivosti. Če je bilo to potrdilo neutemeljeno izdano, ga lahko razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče oziroma organ, ki ga je izdal. Sodišče prve stopnje mora pri odločanju o (ne)utemeljenosti izdanega potrdila o izvršljivosti presojati samo, ali je bila sodna odločba strankam pravilno vročena, če je postala pravnomočna ter če je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti. Če ugotovi, da ti pogoji niso bili izpolnjeni, mora neutemeljeno izdano potrdilo o izvršljivosti razveljaviti.
Preklic oziroma odpoved pooblastila učinkuje šele od naznanitve sodišču dalje, za nasprotno stranko pa od tedaj dalje, ko je s tem dejstvom seznanjena.
razmerja med starši in otroki - vzgoja in varstvo otrok - določitev preživnine - določitev stikov - stiki med počitnicami - stiki med šolskimi počitnicami - sprememba stikov - začasna odredba - začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - predlog za izdajo začasne odredbe - nujnost izdaje začasne odredbe - otrokova korist
Kako bo posamezen od staršev z otroki preživel čas, ko so pri njem, je vprašanje različnih in raznolikih vrednot in prioritet posameznega starša in torej stvar njegove odločitve. Med dvema opcijama, ki otroku ne povzročata škode in sta mu v korist (česar pritožnica ne zanika), se sodišču (ne prvostopenjskemu ne pritožbenemu) ni treba odločati in se tudi ne sme, ker bi s tem prekomerno poseglo v pravice starša, ki mu jih v 54. členu zagotavlja Ustava RS.
Zaradi obrnjenega dokaznega bremena po prvem odstavku 131. člena OZ je na zdravstveni ustanovi dokazno breme vsebine pravnega standarda vestnega in medincinsko korektnega zdravljenja.
ZASP člen 2, 3, 32a, 168, 168/1, 168/3. OZ člen 132, 168, 168/2.
avtorski spor - spor o avtorski pravici - materialna avtorska pravica - odškodninski zahtevek - huda malomarnost - odškodnina - odškodnina zaradi kršitve avtorskih pravic - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - objava na svetovnem spletu - civilna kazen po zasp - objava na internetnem portalu
Odškodnina se v avtorskih sporih lahko odmerja po splošnih pravilih. To pomeni, da se primerja hipotetična velikost premoženja brez škodnega dogodka in resnična velikost premoženja ob upoštevanju posledic škodnega dogodka. Drugi odstavek 168. člena ZASP jasno določa, da se odškodnina lahko odmerja tudi v obsegu, ki je enak honorarju ali nadomestilu za zakonito uporabo. Čeprav pritožba dvomi v to, da je tožeča stranka utrpela kakšno po splošnih pravilih določeno škodo, je odločitev prvostopenjskega sodišča nedvomno pravilna. Prvostopenjsko sodišče je namreč o odškodnini odločilo v skladu z drugim odstavkom 168. člena ZASP.
Preden se da na voljo javnosti neko delo, se mora dajalec vsekakor pozanimati, ali delo ni varovano z materialnimi avtorskimi pravicami. To vsekakor velja pri delih, pri katerih je očitno, da so varovana z avtorsko pravico. Da so na filmu "U" avtorske pravice obstajale, med strankama niti ni bilo sporno. Kdor se ne pozanima glede imetništva avtorske pravice in ne pridobi materialne avtorske pravice, ravna nadpovprečno neskrbno, razen če ne obstajajo okoliščine, zaradi katerih takšno ravnanje napravijo zgolj malomarno ali pa zaradi njih celo odpade očitek krivdnega ravnanja. Takšne okoliščine niso bile ugotovljene.
Drži sicer pritožbeno stališče, da je zastarana terjatev še vedno veljavna terjatev, ki jo je dopustno izpolniti in takšna izpolnitev tudi velja (342. člen OZ). Zastaranje je pravno relevantno v trenutku, ko se dolžnik nanj sklicuje. Naslovno sodišče ne pričakuje od upnika, da bo s priglasitvijo terjatve že vnaprej moral predvidevati morebitne ugovore stečajne upraviteljice. Vendar pa je dolžan v skladu s 60. členom ZFPPIPP navesti vsa pravno relevantna dejstva in zanje predložiti dokaze v takšnem obsegu, da bo stečajni upraviteljici omogočen njen preizkus.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00003484
ZFPPIPP člen 121, 121/2, 376, 396. OZ člen 5. URS člen 156.
ustavitev postopka osebnega stečaja - upnikov predlog za začetek stečajnega postopka - pravnomočnost sklepa o začetku stečajnega postopka - načelo vestnosti in poštenja - namen stečajnega postopka - postopek za oceno ustavnosti
Dolžnik s trditvami, da je upnik pri predlaganju postopka osebnega stečaja nad dolžnikom zavedel sodišče, s pritožbo ne more doseči ustavitve stečajnega postopka. Bi pa tovrstne razloge lahko uveljavljal v morebitnem odškodninskem postopku zoper upnika, ki naj bi ravnal v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
Po pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka se v pravilnost izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka ni več mogoče spuščati. Obnova postopka pa v stečajnem postopku ni dopustna. Če dolžnikovo premoženje ne zadošča za celotno poplačilo vseh terjatev, imajo vsi njegovi upniki pravico doseči poplačilo svojih terjatev v enakem deležu kot drugi upniki in hkrati s poplačilom drugih upnikov. Zaradi tega so v ZFPPIPP nekatera vprašanja urejena drugače kot v ZPP. Zaradi upoštevanja temeljnih načel insolvenčnega postopka obnova postopka, vrnitev v prejšnje stanje in ustavitev stečajnega postopka po pravnomočnosti sklepa od začetka stečajnega postopka po ZFPPIPP, niso dopustni.
preživninska obveznost - znižanje preživnine za otroka - znižanje preživnine zaradi spremenjenih razmer - določitev višine preživnine - preživninske zmožnosti staršev - potrebe otroka
Pri določanju preživninske obveznosti ne gre za matematičen oziroma drobnjakarski (do EUR) natančen pristop ugotavljanja zmožnosti preživninskih zavezancev in otrokovih potreb.
Predpogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine je porušeno vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostjo obeh staršev in potrebami otroka. Sklepanje o spremenjenih okoliščinah je mogoče na podlagi primerjave podatkov o sedanjih okoliščinah s podatki o odločilnih okoliščinah v času določitve preživnine. Šele poprejšnja ugotovitev obstoja spremenjenih razmer pogojuje vnovično ugotavljanje vseh pravnorelevantnih dejstev, od katerih je odvisna odločitev o preživninski obveznosti. Spremenjene okoliščine so v tej zadevi nesporno podane, saj dekleti nista več v skupnem starševstvu tožnice in toženca, temveč sta zaupani v vzgojo in varstvo materi.
ZDR člen 90a.. ZDR-1 člen 91, 91/1, 92, 114, 114/1, 114/2, 114/2-3, 226.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi i iz poslovnega razloga - starejši delavec - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - prenos dejavnosti
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da tožnik ob podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga dne 21. 3. 2014 ni bil varovana kategorija delavca pred odpovedjo. V tožnikovem primeru varstvo po prvem odstavku 114. člena ZDR-1 ni veljalo, ker je ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi s toženo stranko že izpolnjeval pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi (tretja alineja drugega odstavka 114. člen ZDR-1). Tožnik je namreč že ob podpisu pogodbe s toženo stranko dne 28. 8. 2011, dopolnil 57 let in je ob upoštevanju 201. člena tedaj veljavnega ZDR, kot starejši delavec užival posebno varstvo, vključno s posebnim pravnim varstvom pred odpovedjo po prvem odstavku 114. člena ZDR.
OZ člen 275, 299, 299/1, 378, 378/1, 418, 418/1, 419, 419/1, 419/2. ZIZ člen 17, 17/1, 21, 21/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15. ZJSRS člen 28, 28/1, 28/3, 28/4.
Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije - izterjava nadomestila preživnine - ugovor zoper sklep o izvršbi - zakonske zamudne obresti - izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - preživninska terjatev - prehod terjatve - zakonita subrogacija - obvestilo dolžniku - izpolnitev obveznosti - pravica do izjave - ugovor zastaranja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Obveznost Sklada, da o subrogaciji in svojem vstopu v položaj otroka kot upnika nemudoma obvesti preživninskega zavezanca, z vidika veljavnosti prehoda (dela) terjatve na Sklad ni pravno pomembna, njen pomen je le v tem, da se zagotovi seznanjenost preživninskega zavezanca s tem, komu bo moral v bodoče izpolniti (del) svoje preživninske obveznosti, da bo dosegel osvobajajoči učinek.
Upoštevaje dejstvo, da je upnik izvršilni naslov navedel in predložil šele v odgovoru na ugovor, v tej vlogi pa je tudi podal večino pojasnil in listinskih dokazov v zvezi z izterjevano terjatvijo, bi sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor zastaranja v odgovoru na upnikov odgovor na ugovor moralo upoštevati kot pravočasen in se do njega opredeliti vsebinsko.