CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00001402
URS člen 33, 69, 155. ZLNDL člen 1, 1/2, 3. ZSpo člen 64, 64/1, 64/2, 64/3, 64/4. ZTLR člen 11. ZPP člen 214, 214/2.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - športni objekt v lasti društva - pravica uporabe - nepremičnina v družbeni lasti - lastninjenje športnih objektov v družbeni lastnini - športni objekt občinskega pomena - ugotovitveni zahtevek
Zakonodajalec je kot primarnega nosilca lastninske pravice postavil društva: vsi športni objekti postanejo njihova last, razen če jih lokalna skupnost določi kot objekte občinskega pomena, pa še tu lahko društvo/fizična/pravna oseba (v nadaljevanju: prizadeti lastnik) uveljavlja svojo lastninsko pravico (v pravdi) in prepreči lastninjenje na lokalno skupnost. Iz jezikovne in logične razlage 64. člena ZSpo izhaja, da objekt, ki je razglašen za objekt lokalnega pomena, postane last lokalne skupnosti (še)le, če se prizadeti lastnik (1) lastninski pravici odreče, (2) svojega zahtevka ne priglasi v roku iz drugega odstavka in (3) po priglasitvi tega zahtevka ne izkaže svoje lastninske pravice na tem objektu. Ker se v obravnavani zadevi društvo kot prizadeti lastnik lastninski pravici ni odreklo, temveč je pravočasno priglasilo zahtevek, nato pa še v tej pravdi dokazalo, da je lastnik, občina to ne more biti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00001261
OZ člen 171, 179.
nepremoženjska škoda - odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - Fischerjeva razvrstitev - deljena odgovornost - soprispevek oškodovanca - verbalni napad - fizični napad - prepozno predložen dokaz - upoštevanje prepozno predloženih dokazov - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izvedenec medicinske stroke
Verbalni napad, tudi če bi bil izkazan, pa ni bil, bilo je le neprijazno vprašanje, ne upravičuje oz. opravičuje fizičnega napada. To, da naj bi bil tožnik do toženca verbalno nasilen v preteklosti, pa nikakor ni izzivanje fizičnega napada nanj kasneje, konkretno 7. 7. 2013. O deljeni odgovornosti v takšnem primeru ni mogoče govoriti.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnici z zavrnitvijo predloga za oprostitev celotnega plačila sodne takse tudi ni bila kršena njena pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave RS). Poudariti velja, da že odlog plačila sodne takse pomeni, da bo o zadevi vsebinsko odločeno. Ko sodišče dovoli stranki odlog plačila sodne takse, njeno plačilo namreč ni več procesna predpostavka za obravnavanje vloge (po 105.a členu ZPP). Sodišče jo je dolžno obravnavati, čeprav stranka ne plača takse v roku, za katerega ji je bilo plačilo odloženo. V poštev pride samo prisilna izterjava neplačane sodne takse. Postopek se torej po izdaji sklepa o odlogu plačila sodne takse nadaljuje, ne glede na to, da sodna taksa za vlogo še ni bila plačana. Že iz tega razloga je očitana kršitev pravice do sodnega varstva neutemeljena. Dodati velja, da Ustava sicer res v 23. členu zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega varstva, kar pomeni, da višina sodnih stroškov osebam slabega premoženjskega stanja ne sme predstavljati nepremostljive ovira za dostop do sodišča. Toda pristop do sodišča ni nesorazmerno otežen, saj je ustavna pravica do sodnega varstva stranki, ki je v slabem premoženjskem stanju, ustrezno zagotovljena prek določb II. poglavja ZST-1 o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu taks. Vendar je stranko mogoče plačila sodnih taks oprostiti le ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev (predvidenih v 11. členu ZST-1). Kadar teh pogojev ne izpolnjuje (kot v obravnavani zadevi), zatrjevano plačilo sodne takse ne more pomeniti nesorazmernega oteževanja in kršitev pravice do sodnega varstva, kot neutemeljeno navaja pritožnica.
Zakonski opis kaznivega dejanja krive izpovedbe ne vsebuje individualno določenega oškodovanca. Za upravičenost prevzema kazenskega pregona od državnega tožilca je zato nujno, da je v dejstvenem opisu kaznivega dejanja oškodovanec najmanj poimenovan.
ZPP člen 453. OZ člen 393, 393/1, 393/2. Odlok o oskrbi s pitno vodo v Mestni občini Ljubljana (2014) člen 25, 25/2.
spor majhne vrednosti - načelo kontradiktornosti - prekluzija - oskrba s pitno vodo - več uporabnikov vode iz istega priključka - deljiva obveznost - solidarna obveznost - razdelitev stroškov
Tožeča stranka v sporih majhne vrednosti nima možnosti odgovora na toženčeve navedbe, podane v (drugi) pripravljalni vlogi.
Takšen poseg v načelo kontradiktornosti je omejen s tem, da sodišče ne sme upoštevati novih dejstev in dokazov, ki bi jih tožena stranka podala v tej (drugi) pripravljalni vlogi. Če bi to storilo, bi tožeča stranka lahko uveljavljala kršitev pravice do izjave (s tem, da bi navedla do katerih konkretnih navedb tožene stranke, ki jih je sodišče upoštevalo, se ni mogla opredeliti).
Odlok o oskrbi z vodo je podzakonski splošni pravni akt. Po stališču večinske sodne prakse takšni akti ne morejo določiti solidarne obveznosti uporabnikov vode.
nagrada za delo izvedenca - nagrada za izvedensko delo - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Pisni izvid in mnenje izvedenca za raziskave nesreč je ovrednotiti za zelo zahtevnega v smislu 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih. Iz njegove vsebine (v izvidu navedeni računalniški programi za analizo podatkov, raziskavo in simulacije in v njem opisani raziskovalni koraki, ki so bili potrebni, da je bilo mogoče enolično odgovoriti na zastavljena vprašanja sodišča) je razvidna kompleksnost in zapletenost primera.
upnikov predlog za začetek stečajnega postopka - dolžnikov predlog za začetek postopka prisilne poravnave - finančno prestrukturiranje - litispendenca - zloraba instituta
Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje pri njegovi izdaji upoštevalo novi predlog za začetek postopka prisilne poravnave, ki se obravnava pod opr. št. St 000/2017. Zato se v izpodbijanem sklepu tudi ni izjavilo o vplivu tega postopka na obravnavano zadevo, prav tako tudi samo ni ugotavljalo morebitne zlorabe instituta prisilne poravnave in 152. člena ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001430
OZ člen 642, 642/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
podjemna pogodba - pogodba o delu - podjemna pogodba (pogodba o delu) - določitev plačila - običajna cena - določitev cene del po sodišču - sodni izvedenec - ponudba - plačilo, ki ustreza vrednosti dela
Pri določitvi cene po drugem odstavku 642. člena OZ tudi ni mogoče slediti pritožnikovemu stališču, da sodišče lahko upoštevalo le tisto ponudbo, ki bi bila v celoti enaka konkretnemu poslu. Historični dogodek je neponovljiv, pri določitvi cene gre za določanje primerne, običajne cene v primerljivih poslih, pri tem pa že zakon ponuja merila, ki naj jih sodišče upošteva: običajno potreben čas za tak posel in običajno plačilo glede na vrsto posla. Ta kriterija je sodišče pri določitvi cene upoštevalo, kot je višje sodišče pravkar pojasnilo. Zato pritožbeno stališče v smislu, da pri (za tožnika) slabši ponudbi ne gre za popolno ujemanja (na primer: tudi v smislu 100% avansa), ne more biti odločilno.
spor majhne vrednosti - non liquet - spoznavna kriza - pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu - načelo proste presoje dokazov - konkretizacija pritožbenih očitkov - protispisnost
Sodišče vzroka za nedelovanje na podlagi podanih navedb in predlaganih dokazov, ni moglo ugotoviti. Ker je bilo dokazno breme o tem na tožeči stranki, ta pa mu ni zadostila, saj v zvezi s tem ni predlagala primernega dokaza (izvedenca), je štelo, da je bil vzrok za nedelovanje na tožeči stranki.
V zvezi z očitano kršitvijo 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pa bi morala tožeča stranka pojasniti katere konkretne ugotovitve sodišča prve stopnje so v nasprotju s katerimi konkretnimi listinami v spisu.
stranka stečajnega postopka - pritožba zoper sklep o prodaji
Ob dejstvu, da ZFPPIPP ne določa, da bi smele pritožbo zoper sklep o prodaji vložiti tudi osebe, ki niso stranke postopka, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo pritožbo pritožnice.
Oviro za prodajo bi lahko predstavljala le pravočasno prijavljena izločitvena pravica v tem stečajnem postopku, ne pa prijava izločitvene pravice v postopku osebnega stečaja nad P. B.
vrednost spornega predmeta - sodna taksa - sodna taksa za pritožbo
Sodna taksa se v primerih kot je obravnavani, odmerja od vrednosti spornega predmeta. V predmetnem sporu bi bila tako, neodvisno od tega, ali bi jo sodišče prve stopnje odmerilo od prvotne vrednosti spornega predmeta (2.354,85 EUR), ali zgolj od vrednosti predmeta, glede katere tožena stranka v sporu ni uspela (2.185,30 EUR), sodna taksa enaka. Ob vrednosti predmeta med 2.000,00 in 2.500,00 EUR namreč sodna taksa s količnikom 1 znaša, 60,00 EUR. Ker se za odmero sodne takse za pritožbo zoper sodbo uporabi količnik 3 (tar. št. 1121 ZST-1), je torej sodišče prve stopnje predmetno sodno takso povsem pravilno odmerilo na 180,00 EUR, svojo odločitev o tem pa je tudi zadostno obrazložilo.
ENERGETIKA - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002655
EZ-1 člen 54, 78, 97, 98, 98/1, 98/3, 98/4, 516, 554. URS člen 153. - člen 48, 48/1. EZ člen 64s.
trg električne energije - gospodarska javna služba - izvajanje gospodarske javne službe - dejavnost distribucijskega operaterja - dejavnost operaterja trga z elektriko - financiranje gospodarske javne službe - plačila za evidentiranje zaprtih pogodb - uporaba določb uredbe - usklajenost pravnih aktov
Pravila o koliziji pravnih aktov so bila v sodbi sodišča prve stopnje uporabljena pravilno, zato se tožeča stranka neutemeljeno zavzema za to, da se v primeru nasprotja med določbami EZ-1 in Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe organiziranja trga z električno energijo uporabljajo določila slednje.
zavarovalna vrednost - podzavarovanje - požarno zavarovanje - zavarovalnina - zavarovalna vsota - razlaga splošnih pogojev - vrednost storitve po Odvetniški tarifi
Tožnik zasleduje zmotno stališče, da zavarovalno vrednost na zavarovalni polici predstavlja zavarovalna vsota, oziroma da je zavarovalna vsota enaka zavarovalni vrednosti. Kot določa 960. člen OZ in drugi odstavek 3. člena Posebnih pogojev, je podzavarovanje podano, če se ugotovi, da je bila ob začetku zavarovanja vrednost zavarovane stvari večja od zavarovalne vsote. V takšnem primeru se zavarovalnina sorazmerno zmanjša, razen če je v pogodbi dogovorjeno drugače.
Do s strani sodišča prve stopnje ugotovljene zavarovalnine v vrednosti potrebnih stroškov sanacije v znesku 76.398,83 EUR bi tožnik bil upravičen le, če bi imel hišo zavarovano za zavarovalno vsoto, ki je enaka zavarovalni vrednosti. Ker pa temu ni tako, je sodišče prve stopnje pravilno izračunalo odstotek podzavarovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSK00007661
ZPP člen 411, 411/1.. ZIZ člen 272.
začasna odredba o preživnini - regulacijska začasna odredba - znižanje preživnine za otroka - denarna terajtev - nujnost izdaje začasne odredbe - izjemen ukrep
Začasne odredbe po prvem odstavku 411. členu ZPP so kot sredstvo zavarovanja izjemni ukrepi, ki jih sodišče lahko izda glede vprašanj, ki zadevajo otroke in terjajo nujno ukrepanje, ko sodišče ugotovi, da bi brez nje otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno popravljiva škoda.
Regulacijske začasne odredbe so (praviloma) namenjene urejanju pravnih razmerij, kjer je glavni zahtevek nedenarna terjatev, vendar je stališče sodišča, da za zavarovanje terjatve na znižanje preživnine, ki jo je pravilno opredelilo kot denarno terjatev, že iz tega razloga ne bi bilo možno izdati regulacijske začasne odredbe, zmotno.
V predmetni zadevi je tožnik predlagal izdajo regulacijske začasne odredbe zaradi preprečitve nastanka težko nenadomestljive škode. Trdil je, da so se po določitvi preživnine spremenile okoliščine, saj je brezposeln in prejema le denarno nadomestilo za brezposelnost, tako da preživnine v določeni višini ni zmožen plačevati brez škode za lastno preživljanje. Tudi v pritožbi navaja, da zaradi plačevanja preživnine nima niti za eksistencialne stroške. Ob upoštevanju navedene trditvene podlage je odločitev sodišča ne glede na (delno) zmotne materialnopravne razloge pravilna. V primeru, kot je konkreten, ko je treba pri izdaji regulacijske začasne odredbe upoštevati tudi največjo korist otrok, zatrjevana dejstva (brezposelnost, prejemanje nadomestila) ne zadoščajo za zaključek, da gre za situacijo, ki bi terjala nujno ukrepanje. Tudi v primeru, da tožnik določene preživnine za otroka ne bi mogel plačevati in bi bila njena izterjava predmet izvršilnega postopka (na predlog preživninskega upravičenca ali Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega ali preživninskega sklada), je v ZIZ določena omejitev izvršbe (2. točka prvega odstavka 102. člena ZIZ), preživninski zavezanec pa ima tudi možnost predlagati odlog izvršbe (71. člen).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001258
OZ člen 190, 435, 619.
podjemna pogodba - prodajna pogodba - pogodbena cena - davek na dodano vrednost (DDV) - neupravičena pridobitev - vključenost davka v ceno - trditveno in dokazno breme
V primerih, ko stranki ob sklenitvi (podjemne ali prodajne) pogodbe in določanju pogodbene cene ne omenjata DDV-ja, se šteje, da je slednji v ceno vključen. Trditveno in dokazno breme o nasprotnem je tako na strani stranke, ki zatrjuje, da je bil sklenjen dogovor, da DDV v pogodbeno določeno ceno ni vključen.
Tožeča stranka je bila s svojim ravnanjem (obračunavanjem DDV-ja, čeprav ni bila davčna zavezanka) neupravičeno obogatena. Njene pritožbene navedbe, da zgolj navedba postavke DDV na računih ne pomeni, da je bila tožeča stranka s tem obogatena, tako ne morejo biti utemeljene. Obogatitve namreč res ne izkazuje že sama (domnevna) napaka na računu. Utemeljuje pa jo ugotovitev, da so bile med pravdnima strankama dogovorjene cene, ki so vključevale DDV.
ZFPPIPP člen 101, 118, 382, 382/1. ZPP člen 206, 206/2.
prekinitev stečajnega postopka - namen izvedbe postopka osebnega stečaja - nadzor nad stečajnim upraviteljem - postopek osebnega stečaja - nenadomestljiva škoda - unovčenje stečajne mase
Ko se začne postopek osebnega stečaja, se ta iz razloga, ki ga navaja pritožnik, ne more prekiniti. Pritožnikovo nelagodje oziroma pričakovani slabi obeti, da bo v primeru unovčenja stečajne mase prišel do poplačila njegove terjatve (iz naslova regresnega zahtevka do G. d. d.), ne more biti razlog za prekinitev tega postopka. Ko se postopek osebnega stečaja začne, se ta tudi konča v skladu z namenom postopka (poplačilo upnikov; ZFPPIPP nikjer ne določa prekinitve postopka osebnega stečaja zaradi grozeče nenadomestljive škode (kot posledice unovčenja stečajne mase). Pravni pojem nenadomestljive škode pozna ZIZ v zvezi z odlogom izvršbe (71. člen) in ne ZFPPIPP.
Pravilna je tudi obrazložitev sodišča prave stopnje, da ni razlogov za prekinitev stečajnega postopka zaradi zatrjevane kršitve dolžnosti oziroma celo zatrjevane storitve kaznivega dejanja s strani upraviteljice. Delo upravitelja nadzoruje stečajno sodišče (primerjaj 101. člen in 118. člen ZFPPIPP). Nikakor ne more držati pritožbena navedba, da bi moralo sodišče v tem postopku ugotavljati kazensko odgovornost stečajne upraviteljice ali temu ustrezno prekiniti stečajni postopek. Sodišče ni kršilo določbe drugega odstavka 206. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00001335
ZFPPIPP člen 160, 160/2. ZIZ člen 272.
zavarovanje denarne terjatve - neodvisna bančna garancija - zahteva za plačilo iz bančne garancije - zavarovana terjatev - dokumentarni pogoj - bančna garancija na prvi poziv - abstraktnost garancije - prijava terjatve v postopku prisilne poravnave - zloraba pravic
Na garanciji je izjava garanta (banke), da se ta nepreklicno in brezpogojno zavezuje upravičencu izplačati katerikoli znesek do višine zneska garancije, ko upravičenec predloži ustrezno zahtevo za plačilo, skupaj z drugimi listinami. Pogoji, pod katerimi se je banka torej zavezala plačati znesek, ne vsebujejo izjave upravičenca, v kateri je navedeno, da je bil naročnik bančne garancije pozvan k plačilu finančnih obveznosti, ki izhajajo iz osnovnega posla in teh ni plačal. Ker neplačilo ni pogoj v tej zadevi, je sklicevanje na prvi odstavek 1083. člena ZOR brezpredmetno, pravilno pa stališče sodišča prve stopnje, da naj bi bila taka izjava upravičenca le pogoj dokumentarne narave. Sodišče prve stopnje je zato materialnopravno pravilno ocenilo, da gre v tej zadevi za neodvisno bančno garancijo.
Garancija "brez ugovora" oziroma garancija na prvi poziv je po svoji pravni naravi abstraktna in torej banka kot garant prevzame samostojno zavezo pod pogoji, določenimi v garanciji, upravičencu izplačati dogovorjeni znesek. Pri tem proti upravičencu ne more uveljavljati ugovorov, ki bi jih naročitelj kot dolžnik lahko uveljavljal proti njemu iz zavarovane obveznosti. Torej je banka dolžna izpolniti obveznost iz bančne garancije tudi, če je upravičenec garancije terjatev, ki je zavarovana z bančno garancijo, prijavil v postopku prisilne poravnave nad naročnikom, in mu je bila priznana. Banka je namreč vezana le na garancijske pogoje. Prepoved izplačila po takšni garanciji je zato utemeljena le v primerih, ki kažejo na zvijačno ravnanje upravičenca - dolžnika ob zahtevi za unovčitev bančne garancije.
Ker gre za samostojno zavezo banke, prisilna poravnava, sklenjena med naročnikom garancije in njegovimi upniki, nanjo ne vpliva.
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/2, 272, 278, 278/1, 278/2.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - asignacija - kritno razmerje - najemnina - izpodbojna pravna dejanja - zmanjšanje stečajne mase - objektivni pogoj izpodbojnosti - subjektivni pogoj izpodbojnosti - poplačilo upnikov iz stečajne mase
Tožena stranka tožeči stranki za razpolaganje z nepremičnino ni zagotovila nobene protidajatve, pri čemer je sama prejemala najemnino, saj česa takega tožena stranka ni dokazala, zaradi česar mora tožeči stranki nadomestiti korist, ki jo je imela iz prejetih najemnin.
rok za plačilo sodne takse - plačilo sodne takse za pritožbo - odmera sodne takse za pritožbo - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Po uradni dolžnosti pa je višje sodišče ugotovilo, da je napačna odločitev sodišča prve stopnje, da bi morala tožena stranka sporno sodno takso plačati v 15 dneh od prejema izpodbijanega sklepa. Ker je zoper izpodbijani sklep vložila pritožbo, rok za plačilo sodne takse ni mogel začeti teči pred odločitvijo o njej. Višje sodišče je zato izpodbijani sklep v II. točki izreka spremenilo tako, da bo 15 dnevni rok za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo začel teči dan po tem, ko bo tožena stranka prejela predmetni sklep.
URS člen 27, 125, 156. ZFPPIPP člen 108, 108/3, 112, 112/8, 112/9. ZPol člen 95, 95/1. ZSS člen 95. ZDT člen 49.
presoja ustavnosti zakona - postopek za oceno ustavnosti - razrešitev stečajnega upravitelja - suspenz stečajnega upravitelja - javno zaupanje - domneva nedolžnosti - uvedba kazenskega postopka - pravnomočna kazenska obsodilna sodba
Sodišče se postopka za oceno ustavnosti poslužil samo v primeru, ko na podlagi lastnega vsebinskega preizkusa zakonske norme, ki jo mora uporabiti pri svojem odločanju, zazna nasprotje med takšno zakonsko normo in določbami Ustave, kot hierarhično najvišjim pravnim aktom v Republiki Sloveniji. Če sodišče takšnega neskladja ne zazna, mora zakonsko normo uporabiti, četudi se stranka sklicuje na njeno protiustavnost.
V skladu z devetim odstavkom 112. člena ZFPPIPP mora sodišče upravitelja, katerega imenovanje je v novih postopkih začasno ustavljeno po drugem ali četrtem odstavku 112. člena ZFPPIPP, razrešiti v vseh postopkih zaradi insolventnosti, v katerih je bil imenovan za upravitelja, v treh delovnih dneh po prejemu obvestila o vpisu tega pravnega dejstva v evidenco upraviteljev; za to razrešitev se smiselno uporabljajo peti in šesti odstavek 119. člena ter prvi in drugi odstavek 120. člena ZFPPIPP. Tak ukrep pomeni za stečajnega upravitelja onemogočanje opravljanja funkcije stečajnega upravitelja, saj je z odločbo Ministra za pravosodje začasno ustavljeno imenovanje take osebe za upravitelja v novih zadevah in naložena obligatorna razrešitev takšnega upravitelja v vseh postopkih, v katerih je bil imenovan za upravitelja. Začasni ukrep, ki posamezni osebi začasno omejujejo izvrševanje posameznih pravic, praviloma predstavlja institut suspenza. Ta institut pa je predmet urejanja različnih predpisov, ki urejajo delovno pravnih položaj (npr. suspenz pogodbe o zaposlitve po 51. člena Zakona o delovnih razmerjih) ali predpisi, ki urejajo način izvajanja pooblastil posameznih delavcev ali nosilcev javnih funkcij (npr. 95. člen Zakona o policiji, 95. člen Zakona o sodniški službi, 49. člen Zakon o državnem tožilstvu ali 61.b člen Zakona o odvetništvu). Posamezni navedeni predpisi vežejo izrek suspenza na različno dejansko podlago, med drugim tudi na procesni položaj v povezavi s tekom kazenskega postopka zoper takšno osebo.
Zakonska rešitev, ki uveljavlja obligatoren suspenz stečajnega upravitelja, potem ko je potrjen utemeljen sum na podlagi pravnomočne obtožnice za kaznivo dejanje, storjeno pri opravljanju pristojnosti in nalog upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti, po mnenju pritožbenega sodišča ne posega nesorazmerno v položaj posameznika, v povezavi s ciljem, ki ga takšna zakonska rešitev zasleduje.