CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00001552
ZFPPIPP člen 142, 142/1, 221b, 221b/2, 221b/2-6, 221d, 221d/4. ZPP člen 185, 212, 185/2, 337, 337/1. OZ člen 103.
pogodba o dobavi toplotne energije - poenostavljena prisilna poravnava - terjatve na katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava - posodobljen seznam terjatev - trditveno in dokazno breme - sprememba tožbe - nedovoljene novote - povečanje tožbenega zahtevka - konkludentna privolitev v spremembo tožbe - sklep o spremembi tožbe - odstop od pogodbe
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da sodi v trditveno in dokazno breme dolžnika, nad katerim se vodi postopek poenostavljene prisilne poravnave, da je vtoževana terjatev sploh vsebovana v posodobljenem seznamu terjatev, ki ga je vložila v postopku prisilne poravnave.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti - odpoved pravici - odpravnina
Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da se delavec pravici do odpravnine kot zakonski pravici ne more pravnoveljavno odpovedati.
Glede na to, da je tožnik s tožbenim zahtevkom uspel, je sodišča prve stopnje pravilno odločilo po kriteriju uspeha v pravdi ter skladno z določbo 155. člena ZPP upoštevalo izdatke, ki so bili za pravdo potrebni. Pri tem je izhajalo iz stroškovnika pooblaščenke, ki ga je predložila na zadnji glavni obravnavi in ki vsebuje specifikacijo stroškov. Stranka mora skladno s tretjim odstavkom 163. člena ZPP najpozneje do konca glavne obravnave opredeljeno navesti stroške, ki naj bi ji bili povrnjeni.
Oceno invalidnosti, kot jo je podala sodna izvedenka medicine dela, je sodišče prve stopnje sprejelo za prepričljivo, kljub temu da je tožnik vztrajal pri zaslišanju izvedenca kardiovaskularne kirurgije, da bi se opredelil tako do toženčevih pripomb na njegovo mnenje, kot do mnenja sodne izvedenke. Po zavrnitvi tega dokaznega predloga je tožnik grajal procesne kršitve. Ker sodišče prve stopnje v okoliščinah konkretnega primera, ko je naprej pridobilo mnenje enega sodnega izvedenca, nato pa na pripombe toženca, ne da bi pridobilo dopolnilno mnenje že postavljenega sodnega izvedenca, postavilo novega sodnega izvedenca in kljub izrecnemu dokaznemu predlogu tožnika, naj se zasliši prvega sodnega izvedenca, namenjenemu razčiščevanju nasprotij med obema pridobljenima mnenjema, zaslišalo le novo postavljenega izvedenca, ne pa primarno postavljenega izvedenca, storilo kršitev iz 1. odstavka 339. člena v zvezi z 254. členom ZPP.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 374, 374/2.. URS člen 25, 153.
zavrženje revizije
Tožnik revizije ni vložil po odvetniku, prav tako tudi iz dosedanjega postopka ne izhaja, niti tožnik tega ne zatrjuje, da ima sam opravljen pravniški državni izpit. V tem primeru niso izpolnjeni pogoji za vložitev revizije po 86. členu ZPP, kar pomeni, da je revizijo vložila oseba, ki te pravice nima. Takšna revizija je nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP), zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
ZMZPP člen 90, 92, 92/1. ZDDV-1 člen 5, 5/1, 25, 25/1. ZGD-1 člen 3, 3/1, 3/3.
varščina - varščina za pravdne stroške - tuja pravna oseba - razmerje z mednarodnim elementom - kraj obdavčitve - davčni zavezanec - gospodarska družba - odvetniške storitve - DDV
Varščina mora zadoščati za poplačilo pravdnih stroškov v celoti. Sodišče mora zato oceniti, kateri stroški in v kakšni višini bodo verjetno nastali tekom konkretnega pravdnega postopka.
Kadar slovenski davčni zavezanec opravlja odvetniške storitve zavezancu s sedežem izven Slovenije, je kraj obdavčitve storitev izven Slovenije. Zato sporne odvetniške storitve niso predmet DDV v Sloveniji.
Ugotovitev, da je toženec ob plačilu navedel, na kateri dolg se nanaša, in da to ni bil dolg, ki je predmet te pravde, utemeljuje zaključek sodbe.
Dolžnik ima, ob odsotnosti sporazuma med dolžnikom in upnikom o vrstnem redu vračunavanja, sklenjenega pred dolžnikovim plačilom, pravico izbrati, katera od več obveznosti je s plačilom izpolnjena, to izbiro pa mora opraviti najkasneje ob izpolnitvi.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha - potrebni pravdni stroški
Dejstvo, da je tožnik v sporu o glavni stvari uspel, samo po sebi ni zadostno, da bi lahko sodišče toženo stranko zakonito zavezalo k povračilu stroškov iz naslova pripravljalne vloge. Iz listin sodnega spisa ne izhaja, da bi tožnikov pooblaščenec za pripravljalno vlogo, poimenovano "izjasnitev" z dne 19. 12. 2016 stroške priglasil. Niso priglašeni v pripravljalni vlogi, niti na zadnjem naroku glavne obravnave dne 15. 2. 2017. Za priznanih 255 točk za pripravljalno vlogo torej ni podlage in so stroški iz tega naslova priznani v nasprotju s 163. členom ZPP.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da je zahtevo za revizijo vložil tožnik sam brez pooblaščenca, ki je odvetnik, prav tako ni predložil potrdila, da ima tožnik opravljen pravniški državni izpit. V posledici tega je sodišče njegovo zahtevo za revizijo kot nedovoljeno pravilno zavrglo na podlagi 367. člena ZPP. Ta določa, da v primeru, če v predlogu za dopustitev revizije ali reviziji ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz 4. odstavka 86. člena tega zakona, sodišče vlogo zavrže.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00001385
OZ člen 436, 436/1, 458, 458/1, 458/2, 459, 467. ZFPPIPP člen 329, 335, 340.
odgovornost za stvarne napake (jamčevanje za napake) - izključitev jamstva za stvarne napake - dogovorjene lastnosti stvari - odgovornost prodajalca za stvarne napake - zavezujoče zbiranje ponudb - prodajna pogodba - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - vidne napake - skrite napake stvari
Pomanjkljivosti vozila ob njegovi izročitvi 22. 3. 2012, ki jih navaja tožnik in jih je pritožbeno sodišče že zgoraj povzelo, zmanjšujejo vrednost tega vozila. Zato gre za škodo na sami stvari, s tem pa za stvarne napake, ki jih je stvar imela takrat, ko je nevarnost prešla na kupca (tožečo stranko). Prodajalec namreč odgovarja za stvarne napake, ki jih je stvar imela takrat, ko je nevarnost prešla na kupca (vidne napake - prvi odstavek 458. člena OZ). Prav tako prodajalec odgovarja za tiste stvarne napake, ki se pokažejo potem, ko je nevarnost že prešla na kupca, če so posledica vzroka, ki je obstajal že pred tem (skrite napake - drugi odstavek 458. člena OZ). Časovna točka "prehoda nevarnosti" je izročitev stvari (prim. prvi odstavek 436. člena OZ). Ker uporaba pravil o odgovornosti za stvarne napake izključuje uporabo splošnejših pravil o povrnitvi škode, tožeča stranka s pritožbenimi trditvami, da ne uveljavlja znižanja kupnine iz naslova stvarnih napak, temveč uveljavlja odškodnino za škodo, ki je nastala na vozilu v času od ogleda do prevzema, ne more uspeti. Glede na povzeta pravila OZ tožeči stranki ogled vozila 10. 1. 2012 ne zagotavlja nikakršnih pravic ali upravičenih pričakovanj. Odločilno je le stanje vozila ob prevzemu, to je v konkretnem primeru datum 22. 3. 2012.
Obravnavano vozilo je tožeča stranka od stečajnega dolžnika (tožene stranke) kupila na podlagi postopka zavezujočega zbiranja ponudb (329. in 335. člen ZFPPIPP). Odgovornost stečajnega dolžnika za stvarne napake je na podlagi 340. člena ZFPPIPP, ki določa, da stečajni dolžnik ne odgovarja za stvarne napake premoženja, ki je predmet prodaje, pri vseh oblikah prodaje premoženja stečajnega dolžnika, izključena. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka že iz tega razloga pravilna.
Tožena stranka je izdala izpodbijano odločbo z dne 18. 8. 2015 na podlagi odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-239/14-10, Up-1169/2012-24 z dne 26. 3. 2015. Napačna je materialnopravna presoja prvostopenjskega sodišča, da tožnikov primer sodi v tisti del V. točke izreka ustavne odločbe z dne 26. 3. 2015, ki določa, da se zavarovancem oziroma uživalcem pokojnine, ki so že pred objavo te odločbe v Uradnem listu RS zahtevali ponovno odmero, pokojnina ponovno odmeri od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi. Tožnik je res že 12. 7. 2008 zahteval, da se mu delnice v okviru notranjega odkupa podjetja, ki so imele naravo plač, upoštevajo pri odmeri pokojninske osnove, vendar je bil ta postopek za tožnika neugodno pravnomočno končan. Pri tožniku zato ne gre za stanje iz V. točke izreka ustavne odločbe, temveč za odločbo o ponovni odmeri pokojnine iz IV. točke izreka ustavne odločbe. Ta pa učinkuje od prvega dne naslednjega meseca od njene izdaje, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti oziroma od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi uživalca pokojnine.
Plačilni nalog za plačilo sodne takse je bil tožnikovemu pooblaščencu vročen 21. 4. 2017, tožnik pa je prošnjo za oprostitev plačila sodne takse vložil 24. 5. 2017, čeprav mu je 15 dnevni rok za plačilo sodne takse potekel že 8. 5. 2017. Taksna obveznost je za ta postopek nastala z dnem vročitve zamudne sodbe tožniku (5. člen ZST-1). Po 13. členu ZST-1 učinkuje sklep o oprostitvi plačila sodne takse od dne, ko je bil predlog za oprostitev plačila pri sodišču vložen in velja za tiste takse, za katere se izteče rok za plačilo tega dne ali pozneje. Ker se je rok za plačilo sodne takse iztekel 8. 5. 2017, je dne 24. 5. 2017 vloženi predlog tožnika prepozen, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
Iz zavarovalne police izhaja, da je prvo tožena stranka pri drugo toženi stranki zavarovala svojo dejavnost za osebe in stvari ter odškodninske zahtevke zaradi telesnih poškodb delavcev, ki imajo z njo sklenjeno delovno razmerje, za določeno obdobje. Po splošnih pogojev, ki so priloga te zavarovalne police, so med drugim iz zavarovanja izključeni odškodninski zahtevki zaradi škod, ki nastanejo v zvezi z uporabo ali posestjo drugih vozil na motorni pogon, na primer samovoznih delovnih strojev (kot je viličar). Ker iz splošnih pogojev izhaja, da gre za odškodninske zahtevke zaradi škod, ki so povezane z delovanjem npr. viličarja, ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb tožnika, da viličar v obravnavanem primeru ni vozil, ampak je bil v funkciji dvigala. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da gre za dogodek, ki je povezan z delovanjem viličarja, zato je po zavarovalni polici zavarovalno jamstvo izključeno in ni podan temelj odškodninskega zahtevka zoper drugo toženo stranko.
Utemeljen pa je pritožbeni očitek prvo tožene stranke, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, s tem ko ni zaslišalo predlaganih prič in te svoje odločitve tudi ni obrazložilo.
ZD člen 163, 223, 224. ZIZ člen 19, 19/4, 42, 42/2.
zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - potrdilo o pravnomočnosti - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - pravnomočnost sklepa o dedovanju - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - razveljavitev potrdila o izvršljivosti
ZPP, ki se na podlagi 163. člena ZD uporablja tudi v zapuščinskem postopku, če ZD ne določa drugače, posebnih pravil o potrdilu o pravnomočnosti ter z njim povezanih pravnih sredstvih nima. Po ustaljeni sodni praksi pa se za postopek razveljavitve neutemeljenega potrdila o pravnomočnosti uporablja drugi odstavek 42. člena ZIZ, ki se nanaša na razveljavitev neutemeljenega potrdila o izvršljivosti. Pravnomočnost je namreč nujni pogoj izvršljivosti sodnih odločb, kadar ni posebej določena nesuspenzivnost rednega pravnega sredstva (četrti odstavek 19. člena ZIZ).
Vrhovno sodišče RS je v primerljivi zadevi VIII Ips 186/2015 z dne 14. 10. 2015 zavzelo stališče, da je napad oboroženega roparja dejansko "zunanji, od tožene stranke neodvisen dogodek". V kolikor se tožnica sklicuje na potrebo po strožji presoji protipravnosti ravnanja oziroma krivdne odgovornosti profesionalnih oseb, to lahko velja za primere, ko je škoda nastala kot neposredna posledica njihovega ravnanja. V obravnavanem primeru pa bi lahko bila krivdna odgovornost tožene stranke podana le v primeru neupoštevanja izrecnih obveznosti v zvezi z varstvom pred podobnimi ravnanji tretjih oseb. Vrhovno sodišče RS je zavzelo stališče, da zgolj pavšalne ugotovitve, da bi lahko tožena stranka tudi na podlagi splošnih določb o zagotavljanju varnih delovnih razmer naredila več v smislu zagotavljanja varstva pred ravnanjem tretjih oseb, ne morejo biti podlaga za ugotovitev protipravnega ravnanja in njene krivdne odgovornosti za škodo, ki jo je sicer povzročila tretja oseba, za katero toženka ne odgovarja.
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo konkretnih kršitev obveznosti prve toženke v zvezi z varstvom pred ropi, zato ni podana krivdna odškodninska odgovornost prve toženke (delodajalca) in s tem tudi ne odgovornost druge toženke (zavarovalnice, pri kateri je imel delodajalec zavarovano svojo odgovornost).
Kljub temu, da sodišče prve stopnje sodni izvedenki ni izrecno naložilo, da izvedensko mnenje izdela tudi na podlagi dodatne dokumentacije, iz obravnavanega izvedenskega mnenja izhaja, da je bilo podano tudi na podlagi dodatne medicinske dokumentacije, torej dokumentacije, ki se ni nahajala niti v sodnem niti upravnem spisu, temveč jo je naknadno posredoval tožnik. Iz tega razloga je sodna izvedenka upravičena do nagrade za zbiranje in proučevanje manj zahtevne dodatne dokumentacije v znesku 46,00 EUR.
predlog za odpust obveznosti - sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kaznivo dejanje poslovne goljufije - rok za ugovor proti odpustu obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - novela ZFPPIPP-G
Upravitelj je ugovor zoper odpust obveznosti vložil po preteku 6 mesecev po objavi oklica o začetku postopka za odpust obveznosti, vendar iz pregleda datumov izdanih kazenskih sodb, sklepa in podanega ugovora sledi, da ni mogel vložiti ugovora v 6 mesecih od začetka postopka odpusta obveznosti, saj je bil dolžnik pravnomočno obsojen in je bilo to vpisano v kazensko evidenco po preteku 6 mesecev od objave oklica začetka postopka odpusta obveznosti.
Kljub temu, da je šele z novelo ZFPPIPP-G bila uzakonjena možnost, da je ugovor možno ali ga je treba vložiti do poteka preizkusnega obdobja, je ugovor upravitelja v konkretnem primeru pravočasen. Po ustaljeni sodni praksi bi ozka jezikovna razlaga 404. člena ZFPPIPP o 6-mesečnem roku, uvedla nedopustno in nepravično razlikovanje med stečajnimi dolžniki, bila pa bi tudi v nasprotju z namenom zakonske določbe ter bi dopuščala zlorabe obravnavanega instituta.
preklic darila - pogoji za preklic darila - preklic darila zaradi velike nehvaležnosti - huda nehvaležnost obdarjenca - nemoralno ravnanje
Konkretna sprožitev (najprej) pravdnega postopka in kasneje na podlagi izdane pravnomočne sodbe še izvršilnega postopka s strani obdarjenca zoper darovalca, ni nemoralno (zavržno) postopanje oziroma ne ustreza dejanskemu stanu hude nehvaležnosti v smislu prvega odstavka 540. člena OZ.
Glede na to, da je bil prehod skozi garažo narejen ob vednosti obeh toženk in jima ni mogel ostati skrit, da toženki nista dokazali, da je bila pravica pešpoti dogovorjena le v korist matere tožnice, niti da je bila dogovorjena le do preklica, ni mogoče govoriti o tem, da so tožnica in njeni pravni predniki zlorabljali zaupanje lastnika ali neposrednega posestnika služeče stvari ali da se je služnost izvrševala na silo, na skrivaj ali z zvijačo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001277
OZ člen 569.
posojilna pogodba - dejansko stanje - dokazna ocena - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - pogodbena volja strank - namen pogodbenikov - razlaga pogodbe
V posojilni pogodbi z dne 1. 4. 2014, ki sta jo sklenila le tožnik in drugi toženec, je navedeno, da gre za pravo pogodbeno voljo pogodbenih strank in da bo drugi toženec tožniku sam v celoti vrnil posojeni znesek 5.000,00 EUR z obrestmi. To ne pomeni, da prva toženka (ki za dolg odgovarja po prvi pogodbi) za dolg sploh ne odgovarja več in zapisa iz II. točke pogodbe z dne 1. 4. 2014 ni mogoče razlagati v smeri, da je bil namen nove pogodbe razbremeniti prvo toženko.