V postopku izdaje gradbenega dovoljenja se ne odloča o lastninski pravici, niti o posameznih, iz nje izvirajočih upravičenj (konkretno pravico stvar uporabljati oz. na nepremičnini graditi), saj mora biti slednja podana že ob vložitvi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, sicer upravni organ zahtevo zavrne. Tudi v primeru, če se ugotovi, da gradbeno dovoljenje ne velja več, s tem tožeči stranki ni odvzeta pravica do gradnje. Tožeča stranka za postavljen zahtevek, naj se ugotovi, da ima pravico zgraditi hotelski objekt, sploh nima pravnega interesa.
Ugotovitev, da je gradbeno dovoljenje prenehalo veljati, po vsebini dejansko pomeni odločitev, da izdano gradbeno dovoljenje ne učinkuje več, zaradi česar upravičenci ne morejo več črpati pravice da izvedejo legalno gradnjo. Glede na navedeno, je za ugotovitev o tem, da gradbeno dovoljenje ni prenehalo veljati, potrebno od upravnega organa, ki je pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, zahtevati izdajo ugotovitvene odločbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001438
OZ člen 131, 131/1.
odškodninski zahtevek - protipravnost - vzročna zveza - teorija ratio legis vzročnosti - opustitev dolžne skrbnosti - slovenski računovodski standardi - protipravna prilastitev - predvidljiva posledica - zmotna uporaba materialnega prava
Verjetnost, da bo pri toženi stranki prišlo do kraje gotovine, je bila neodvisna od očitkov glede zamude pri knjiženju ter zamude pri opozarjanju na nepravočasno dostavo dokumentacije za knjiženje izvajalcu računovodskih storitev.
Namen slovenskih računovodskih standardov ni v preprečevanju kraje gotovine pri naročnikih izvajanja storitev računovodstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00001851
ZPP člen 155, 155/1, 254, 254/3. OZ člen 179, 179/1. - člen 39, 39/4. - člen 5, 6, 7, 19.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - okvara sluha - postavitev novega izvedenca - razlogi za postavitev novega izvedenca - stroški pravdnega postopka - potrebni stroški - preveritev potrebnosti vlog - potni stroški stranke za prihod na obravnavo - davek na dodano vrednost - pravni interes za pritožbo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - ugoditev zahtevku
Ker ni izkazano, da se izvedenec ni opredelil do katere od bistvenih okoliščin ali da bi bilo mnenje dvoumno ali nejasno, ni bilo podlage za postavitev novega izvedenca (tretji odstavek 254. člena ZPP).
Po 86. členu ZPP sme tudi stranka, ki jo zastopa pooblaščenec, vselej priti pred sodišče in dajati izjave, poleg svojega pooblaščenca. Ker je tožnik na naroka prišel, mu gredo tudi potni stroški v zvezi s pristopom na naroka v višini dejanskih izdatkov za potovanje z najcenejšim javnim prevoznim sredstvom, po najkrajši poti.
umik tožbe - izpolnitev zahtevka - odločitev o pravdnih stroških - odmera pravdnih stroškov - utemeljenost zahtevka - razlog za umik tožbe
Razlog, zaradi katerega se je tožeča stranka odločila za umik tožbe, v obravnavanem primeru ni pomemben, ker na ugovor tožene stranke ni dokazala, da je bil umik tožbe posledica izpolnitve zahtevka, ki ga je vtoževala z umaknjeno tožbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00001022
ZKP člen 370, 370/1, 370/1-3, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372/5.. KZ-1 člen 122, 122/1.
določen opis kaznivega dejanja - lahka telesna poškodba - način izvršitve kaznivega dejanja - dokazna ocena izpovedbe prič - vzrok nastanka poškodbe
Obdolžencu se v opisu kaznivega dejanja očita, da je oškodovanko tako telesno poškodoval, da je bila začasno prizadeta njena zunanjost in začasno zmanjšana njena zmožnost za delo, ko jo je vrgel na tla ter jo vlekel, s tem pa ji povzročil več udarnin na desnem stegnu z manjšo odrgnino na notranji stegna in udarnino leve nadlahti, z manjšo odrgnino na zunanji strani leve goleni. Iz navedenega opisa je jasno razviden obdolženčev način izvršitve kaznivega dejanja, kakor so jasno opredeljene tudi posledice, ki jih je s tem povzročil pri oškodovanki.
URS člen 22.. ZFPPIPP člen 55, 121, 221j, 221j/3, 221j/3-2, 221j/4, 221j/10.
prisilna poravnava - upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave - nova dejstva - pravica do izjave - zloraba pravic - enako varstvo pravic
Že v rednem pravdnem postopku velja splošno pravilo, da sodišče odloča po (dejanskem) stanju na dan izdaje sodbe, kar pomeni, da se upoštevajo vsa dejstva in okoliščine, ki so nastopile v času od vložitve tožbe do izdaje sodbe. Navedeno pravilo se ob smiselni uporabi v postopkih zaradi insolventnosti kvečjemu prebija v nasprotni smeri; lahko se (v omejenem obsegu) upoštevajo tudi dejstva, ki so nastopila šele v pritožbenem postopku.
Preizkus obstoja materialnopravnih predpostavk za začetek postopka prisilne poravnave je v fazi odločanja o začetku postopka prisilne poravnave omejen zgolj na preizkus sklepčnosti podatkov o dolžniku iz prilog z zatrjevanimi predpostavkami, ne pa na preizkus njihove utemeljenosti.
Ker se ZFPPIPP sam z zlorabami ne ukvarja ter ker restriktivna in toga ureditev posameznih institutov insolvenčnega postopka nudi razmeroma veliko tovrstnega manevrskega prostora, mora biti sodišče bolj občutljivo in dovzetno na trditve (katerekoli stranke) o zlorabi procesnih pravic (druge stranke) za cilje, ki niso predvideni v zakonu in ki so tudi v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
ZIZ člen 134, 134/1, 134/2, 134/3, 134/4, 147, 147/1, 147/2. OZ člen 6, 6/2.
ugovor dolžnikovega dolžnika - odgovornost organizacije za plačilni promet - odgovornost za opuščeno odtegnitev in plačilo - odgovornost za zamudo - odškodninska odgovornost - obseg škode - nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - skrbnost dobrega strokovnjaka
V izvršilnem postopku je obseg ugotavljanja odgovornosti organizacije za plačilni promet za škodo upniku omejen na neupravičeno neodtegnjene in neizplačane zneske iz sklepa o izvršbi (in ne vključuje tudi ugotavljanja odgovornosti za morebitno nepravočasno odtegnitev zneskov), končni obseg te pravno priznane škode pa je mogoče določiti šele po sporočilu OPP, da je (bodisi uspešno bodisi neuspešno) zaključila z izvrševanjem sklepa o izvršbi.
ZKP člen 105, 105/2, 379, 379/2, 380.. KZ-1 člen 56, 56/1, 211, 211/1.
kaznivo dejanje goljufije - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - pritožbena obravnava - seja pritožbenega senata - priznanje krivde - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - kazenska sankcija - neoprava družbeno koristnega dela - predkaznovanost
Zagovornik je predlagal, da pritožbeno sodišče zadevo obravnava na pritožbeni obravnavi, česar pa pritožbeno sodišče ni storilo. Po določbi 380. člena ZKP se namreč obravnava pred sodiščem druge stopnje opravi samo, če je treba zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja izvesti nove dokaze ali ponoviti že prej izvedene dokaze in če so podani opravičeni razlogi za to, da se zadeva ne vrne sodišču prve stopnje v novo glavno obravnavo. Nič od navedenega zagovornik v pritožbi ne navaja, niti tega ni ugotovilo pritožbeno sodišče, ko je obravnavalo pritožbo na seji pritožbenega senata.
sklep o izvedenini - nagrada in stroški izvedenca - dopolnitev mnenja - naloga izvedenca - cenitev - vrednotenje nepremičnin
V obravnavanem primeru ne gre za primer, ko izvedenec svoje naloge ne bi opravil skladno s sklepom sodišča, temveč za primer, ko je glede na podane pripombe, v zvezi z načinom vrednotenja nepremičnine po obogatitvenem principu, moral izdelati dopolnitev mnenja.
Tožnik je imel v skladu z ZASP-B v četrtem odstavku (takratnega) 157. člena ZASP (zakonsko) podlago za odpravo tarifne praznine, ki se nanaša na pogodbeno določitev nadomestila, in sicer z enostransko določitvijo nadomestila ob upoštevanju kriterijev iz tretjega, četrtega in petega odstavka (takratnega) 156. člena ZASP. To pa je s sprejetjem Tarife 2007 tudi storil. Zato neupoštevanje omenjene tarife s strani sodišča prve stopnje iz razloga, ker bi morala biti višina nadomestila določena s skupnim sporazumom z reprezentativnimi združenji uporabnikov, ni utemeljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001220
ZPP člen 7, 212, 285, 458. OZ člen 9, 34.
spor majhne vrednosti - materialnoprocesno vodstvo - pomanjkljiva trditvena podlaga - pogodbena obveznost - pogodbeno določena dela in storitve
Zavrnitev zahtevka je ob sklicevanju na pomanjkljivo trditveno podlago preuranjena. Naštevanje posameznih storitev, ki so bile dogovorjene v pogodbi, ni bilo potrebno oziroma je takšna zahteva pretirana.
predlog za odpust obveznosti - sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kaznivo dejanje poslovne goljufije - rok za ugovor proti odpustu obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - novela ZFPPIPP-G
Upravitelj je ugovor zoper odpust obveznosti vložil po preteku 6 mesecev po objavi oklica o začetku postopka za odpust obveznosti, vendar iz pregleda datumov izdanih kazenskih sodb, sklepa in podanega ugovora sledi, da ni mogel vložiti ugovora v 6 mesecih od začetka postopka odpusta obveznosti, saj je bil dolžnik pravnomočno obsojen in je bilo to vpisano v kazensko evidenco po preteku 6 mesecev od objave oklica začetka postopka odpusta obveznosti.
Kljub temu, da je šele z novelo ZFPPIPP-G bila uzakonjena možnost, da je ugovor možno ali ga je treba vložiti do poteka preizkusnega obdobja, je ugovor upravitelja v konkretnem primeru pravočasen. Po ustaljeni sodni praksi bi ozka jezikovna razlaga 404. člena ZFPPIPP o 6-mesečnem roku, uvedla nedopustno in nepravično razlikovanje med stečajnimi dolžniki, bila pa bi tudi v nasprotju z namenom zakonske določbe ter bi dopuščala zlorabe obravnavanega instituta.
ZPP člen 108, 108/5, 180, 180/1, 214, 214/1, 214/3. ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/2.
popolnost tožbe - dejanska podlaga - dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - sestavine tožbe - priznanje dejstev v vlogi
Kadar dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine prizna poslovno razmerje z upnikom (tožečo stranko) in trdi, da so bili računi iz tega poslovnega razmerja delno plačani, v preostanku pa plačilo zaradi napak dela zavrača, tožbe ni mogoče zavreči kot nepopolne, če tožeča stranka ne poda trditev o priznanem poslovnem razmerju, saj le ta utemeljeno pričakuje, da se bo spor osredotočil le na vprašanje, ali je tožena stranka v celoti plačala račune oziroma, ali je zaradi zatrjevanih napak izvršenega dela upravičena znižati plačilo.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročanje - vročanje tožbe - osebno vročanje - osebna vročitev - nadomestna vročitev - nadomestna vročitev tožbe - nepravilna vročitev tožbe v odgovor - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Vročevalec je tožbo vročil toženčevemu sinu, ne da bi najprej poskusil opraviti osebno vročitev pisanja tožencu. Zato vročitev tožbe tožencu v odgovor ni bila opravljena pravilno. Navedena kršitev predstavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je bila tožencu zaradi nepravilnega vročanja odvzeta možnost sodelovanja v postopku.
Spolzko dvorišče, ki je posledica meteorološkega pojava slane, pozimi predstavlja običajen in pričakovan rizik, na katerega povprečno skrbnega odraslega človeka ni treba opominjati z dodatnimi opozorili oziroma lastnikom ni mogoče naložiti, da budno spremljajo, kdaj bo do tega pojava prišlo ter solijo oz. posipajo tla ob svoji stanovanjski hiši. Takšna zahteva bi bila pretirana in neživljenjska. Povsem življenjsko in vsakdanje je, da na spolzkih tleh komu spodrsne; možnost je še večja v primeru neustrezne obutve - gumijasti škornji - oziroma pri uporabi motornega kolesa. Glede na vse okoliščine primera je na mestu zaključek prvega sodišča, da je bil padec nesrečno naključje, ki je posledica običajnega rizika, ne pa protipravnega ravnanja toženk.
poslovno nesposobna oseba - izjava volje poslovno nesposobne osebe - zakoniti zastopnik - naknadna odobritev - podaljšanje najemne pogodbe za določen čas
Upravičenje za zastopanje lahko z lastno izjavo volje podeli zgolj poslovno sposobna (fizična) oseba, v imenu poslovno nesposobne fizične osebe pa lahko pooblastilo podeli samo njen zakoniti zastopnik (skrbnik).
začasna odredba v stečaju - uveljavitev prerekane ločitvene pravice
Namen začasne odredbe zoper stečajnega dolžnika v zvezi z uveljavitvijo ločitvene pravice je, da upnik, ki šele uveljavlja ločitveno pravico, prepreči nadaljnja ravnanja stečajnega dolžnika v zvezi s posebno stečajno maso, dokler se ne razčisti ločitvena pravica. Ko je ta priznana oziroma uveljavljena s tožbo, gre stečajni postopek naprej, vključno s prodajo posebne stečajne mase. V postopku prodaje premoženja pa sodišče v gospodarskem sporu nima pristojnosti izdajati zavarovanje zahtevka z začasno odredbo .
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010176
KZ-1 člen 191, 191/1, 191/3, 192, 192/1. ZKP člen 371, 371/, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-1, 373. ZZZDR člen 102, 103.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - nasprotje med razlogi - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija kršitev - dolžnosti staršev do otrok - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - dopolnitev dokaznega postopka
Kaznivo dejanje iz prvega odstavka 192. člena KZ-1 storijo starši, skrbnik, rejnik ali druga oseba, ki hudo krši svoje dolžnosti do mladoletne osebe, pravice in dolžnosti staršev pa določa ZZZDr, zato je potrebno kršitev dolžnosti starša do otroka (oziroma mladoletne osebe) presojati v smislu, ali je ta svoje dolžnosti do otroka hudo kršil.
spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - pogodbeni temelj - obstoj dogovora - uporaba pravil o neupravičeni obogatitvi - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Če je med pravdnima strankama obstajal dogovor o nakupu cevi, določba 190. člena OZ ni uporabljiva. Tožena stranka sporne zračne cevi namreč ni pridobila brez pravnega temelja, kar pa je za primer neupravičene pridobitve ključno.
Odredba o hišni preiskavi ni temeljila le na izjavi anonimnega vira, temveč tudi na preverkah policije, ki je o tem sestavila uradne zaznamke (kontrola okolice, zaseg droge kupcu, njegova izjava, preliminarni test ...). Zato hišna preiskava ni bila nezakonita, saj so podatki in dokazi, ki so bili v odredbi povzeti, zadoščali za utemeljene razloge za sum. O zanesljivosti anonimnega vira je policija prav tako sestavila uradni zaznamek.
Opazovanje okoliša, kjer obtoženec živi, ne predstavlja prikritega preiskovalnega ukrepa tajnega opazovanja, temveč klasično policijsko metodo izvajano v skladu s prvim odstavkom 148. člena ZKP.