ZIZ člen 134, 134/1, 134/2, 134/3, 134/4, 147, 147/1, 147/2. OZ člen 6, 6/2.
ugovor dolžnikovega dolžnika - odgovornost organizacije za plačilni promet - odgovornost za opuščeno odtegnitev in plačilo - odgovornost za zamudo - odškodninska odgovornost - obseg škode - nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - skrbnost dobrega strokovnjaka
V izvršilnem postopku je obseg ugotavljanja odgovornosti organizacije za plačilni promet za škodo upniku omejen na neupravičeno neodtegnjene in neizplačane zneske iz sklepa o izvršbi (in ne vključuje tudi ugotavljanja odgovornosti za morebitno nepravočasno odtegnitev zneskov), končni obseg te pravno priznane škode pa je mogoče določiti šele po sporočilu OPP, da je (bodisi uspešno bodisi neuspešno) zaključila z izvrševanjem sklepa o izvršbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00001851
ZPP člen 155, 155/1, 254, 254/3. OZ člen 179, 179/1. - člen 39, 39/4. - člen 5, 6, 7, 19.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - okvara sluha - postavitev novega izvedenca - razlogi za postavitev novega izvedenca - stroški pravdnega postopka - potrebni stroški - preveritev potrebnosti vlog - potni stroški stranke za prihod na obravnavo - davek na dodano vrednost - pravni interes za pritožbo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - ugoditev zahtevku
Ker ni izkazano, da se izvedenec ni opredelil do katere od bistvenih okoliščin ali da bi bilo mnenje dvoumno ali nejasno, ni bilo podlage za postavitev novega izvedenca (tretji odstavek 254. člena ZPP).
Po 86. členu ZPP sme tudi stranka, ki jo zastopa pooblaščenec, vselej priti pred sodišče in dajati izjave, poleg svojega pooblaščenca. Ker je tožnik na naroka prišel, mu gredo tudi potni stroški v zvezi s pristopom na naroka v višini dejanskih izdatkov za potovanje z najcenejšim javnim prevoznim sredstvom, po najkrajši poti.
sodelovanje stranke v postopku - izvedenec - izvedensko mnenje - ugovor - dokazni sklep - nedovoljene pritožbene novote - asignacijska pogodba - dokazni postopek s sodnim izvedencem
Tudi če izvedenec pravdnih strank ne bi povabil na ogled, ki ga je opravil pred izdelavo pisnega mnenja, to v obravnavanem primeru ne bi predstavljalo zatrjevane kršitve načela kontradiktornosti. Pri presoji, ali je bila kršena pravica stranke do sodelovanja pri dokazovanju, je namreč treba iskati pravo mero. Potrebno je upoštevati, da ni splošnega pravila, da bi stranki moralo biti zagotovljeno sodelovanje pri vseh opravilih v zvezi z izvedbo dokaza. Sodelovanje strank se po ZPP namreč ne zahteva v fazi ogleda, opravljenega s strani izvedenca, temveč se njuna prisotnost zahteva ob samem izvajanju dokazov - tj. ob izdelavi pisnega mnenja (in morebitnem zaslišanju izvedenca). Stankina pravica do izjave se namreč udejanji s tem, da se lahko do mnenja opredeli, nanj poda pripombe in zahteva njegovo dopolnitev. Bistveno je torej, da je stranka v dokaznem postopku svoje interese lahko učinkovito varovala. To možnost je toženka imela in jo tudi izkoristila, saj je na mnenje podala pripombe, na katere je izvedenec odgovoril, sodišče pa se je do njenih ugovorov opredelilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010176
KZ-1 člen 191, 191/1, 191/3, 192, 192/1. ZKP člen 371, 371/, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-1, 373. ZZZDR člen 102, 103.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - nasprotje med razlogi - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija kršitev - dolžnosti staršev do otrok - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - dopolnitev dokaznega postopka
Kaznivo dejanje iz prvega odstavka 192. člena KZ-1 storijo starši, skrbnik, rejnik ali druga oseba, ki hudo krši svoje dolžnosti do mladoletne osebe, pravice in dolžnosti staršev pa določa ZZZDr, zato je potrebno kršitev dolžnosti starša do otroka (oziroma mladoletne osebe) presojati v smislu, ali je ta svoje dolžnosti do otroka hudo kršil.
preklic darila - pogoji za preklic darila - preklic darila zaradi velike nehvaležnosti - huda nehvaležnost obdarjenca - nemoralno ravnanje
Konkretna sprožitev (najprej) pravdnega postopka in kasneje na podlagi izdane pravnomočne sodbe še izvršilnega postopka s strani obdarjenca zoper darovalca, ni nemoralno (zavržno) postopanje oziroma ne ustreza dejanskemu stanu hude nehvaležnosti v smislu prvega odstavka 540. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00000797
OZ člen 538. URS člen 22, 23. SPZ člen 92.
darilna pogodba - pogodbena volja - dokazno breme - dokazna ocena - obstoj darila - spor o obstoju in vrednosti darila - pisna oblika pogodbe - kršitev obličnosti pogodbe - ustno sklenjena darilna pogodba - naturalna obveznost - vezana denarna sredstva - prosto razpolaganje - tožbeni zahtevek na vrnitev stvari - vrnitev premičnin - lastninska pravica na premičninah - dokaz o lastništvu - sodna poravnava - subjektivne meje pravnomočnosti sodne poravnave - delno zavrženje tožbe
Darilna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki, če darilo ni takoj preneseno na obdarjenca tako, da ta lahko z njim prosto razpolaga. Kršitev predpisane obličnosti pomeni, da je obveznost darovalca zgolj naturalna in neiztožljiva. V obravnavani zadevi denarna sredstva tožnikoma niso bila dana v prosto razpolago, saj so bila nemudoma vezana za enoletno obdobje, po preteku vezave pa so se iztekla na toženčev bančni račun. Iz navedenega izhaja, da tožnika z denarjem nista mogla prosto razpolagati, posledično pa bi morala biti morebitna darilna pogodba v vsakem primeru sklenjena v pisni obliki. Obveznost toženca iz ustno sklenjene darilne pogodbe bi bila kvečjemu naturalna, kar pomeni, da bi bil tudi v tem primeru tožbeni zahtevek tožnikov neutemeljen.
Sodna poravnava zaradi subjektivnih meja pravnomočnosti vselej zavezuje le njeni stranki in sodišče, ne more pa biti zavezujoča za osebe, ki pri njeni sklenitvi niso sodelovale. Navedeno velja tudi v primeru, ko se sodna poravnava nanaša na absolutne pravice. Četudi lastninska pravica kot taka učinkuje erga omnes, sodno varstvo te pravice vselej učinkuje le med strankama sodne poravnave. Bistveno je, da tožnika nista bila stranki sodne poravnave, saj je T. D. ni sklenila tudi v njunem imenu, sicer pa bi bilo v takšnem primeru zaradi potencialnega nasprotja interesov tožnikoma potrebno postaviti kolizijskega zastopnika. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo napačno, ko je tožbo glede zahteve tožnikov na vrnitev premičnin zavrglo.
Iz seznama dodatne opreme po adaptaciji 2015, ki je sestavni del primopredajnega zapisnika z dne 12. 12. 2016, sestavljenega po prenehanju najemnega razmerja, sodišče zaključuje, da je to tista oprema, ki jo je priskrbela tožeča stranka. Le to pa po določilu tretjega odstavka 7. člena najemne pogodbe kot vlaganja najemnika v najete prostore, s katerimi se poveča vrednost predmeta najema, ob prenehanju najemne pogodbe najemnik brezplačno prepušča najemodajalcu. Kot investicijo najemnika, s katero je povečal vrednost nepremičnine, je prvostopenjsko sodišče štelo tudi opremo, ki je namenjena opravljanju gostinske dejavnosti in ki sta jo kot del adaptacije oz. vlaganj v letu 2015 v primopredajnem zapisniku opredelili tožeča in prvotožena stranka kot dodatno opremo.
Iz primopredajnega zapisnika z dne 12. 12. 2016, v katerega so sporne premičnine vključene in so po navedbah tožeče stranke njena last, je prvostopenjsko sodišče tudi pravilno sklepalo, da je navedene premičnine tožeča stranka prostovoljno pustila v prostorih prvotožene stranke. Tožeča stranka pa niti v predlogu za izdajo začasne odredbe niti v pritožbi ne pojasni, zakaj je pustila opremo, za katero sama zatrjuje, da je njena last, po primopredajnem zapisniku v prostorih prvotožene stranke, ne da bi si pridržala pravico, da to opremo kasneje odpelje iz teh prostorov in s tem uresničuje svojo lastninsko pravico. Na podlagi presoje najemne pogodbe in primopredajnega zapisnika po metodološkem napotku iz 8. člena ZPP v zvezi z 15. členom ZIZ je zato prvostopenjsko sodišče utemeljeno sklepalo o tožnikovi neodplačni prepustitvi opreme prvotoženi stranki kot najemodajalcu in posledično pravilno zaključilo, da v tej fazi postopka tožeča stranka verjetnosti uveljavljane terjatve na izročitev premičnin, ki naj bi jo varovala predlagana začasna odredba, ni uspela izkazati.
cesija - ugovori iz temeljnega razmerja - pobot z odstopljeno terjatvijo - načelo nevtralnosti dolžnikovega položaja
Res je, da se načelo nevtralnosti dolžnikovega položaja nanaša na vse potencialne ugovore dolžnika proti prevzemniku iz izpolnitvene faze pogodbe, ki bi jih dolžnik lahko uveljavljal zoper odstopnika, vendar tiste ugovore, ki so nastali do takrat, ko je bil o cesiji obveščen dolžnik oziroma mu je bila naznanjena, kot to jasno izhaja iz določbe drugega odstavka 421. člena OZ, ki ga je v danem primeru, ko tožena stranka uveljavlja takoimenovani ugovor ugasle pravice, oziroma ugovarja, da je njena obveznost iz naslova odstopljene terjatve prenehala zaradi pobotanja z nasprotno terjatvijo, ki naj bi jo imela do odstopnika terjatve, uporabiti hkrati z določbo prvega in drugega odstavka 315. člena OZ, pri čemer določba 315. člena OZ predstavlja lex specialis v primerjavi s 421. členom OZ, ki na splošno ureja možnost uveljavljanja ugovorov dolžnika proti prevzemniku terjatve. Po določbi 315. člena OZ pa dolžnik odstopljene terjatve lahko uveljavlja v pobot s prevzemnikom tiste svoje terjatve, ki bi jih lahko do obvestila o odstopu pobotal z odstopnikom (prvi odstavek). Z njim lahko pobota tudi svoje terjatve do odstopnika, ki jih je pridobil pred obvestilom o odstopu pa rok za njihovo izpolnitev še ni zapadel takrat, ko je bil obveščen o odstopu, vendar le, če zapade ta rok pred rokom za izpolnitev odstopljene terjatve ali hkrati z njim (drugi odstavek). Iz slednjega sledi, da je dolžnik upravičen s pobotom uveljavljati tudi terjatev, ki v trenutku obvestila o cesiji še ni zapadla. To pa lahko uveljavlja le, če njegova nasprotna terjatev zapade preden zapade odstopljena terjatev ali hkrati z njo.
ZVOP-1 člen 6, 6-8, 8, 9, 10, 22, 23, 34, 34/3. ZPP člen 1. ZIZ člen 4, 4/1, 4/1-19, 4/6. OZ člen 255.
sodno varstvo - varstvo osebnih podatkov - pravica do sodnega varstva - posredovanje podatkov - stvarno pristojno sodišče - nepristojno sodišče
Tožeča stranka ima zakonsko pravico, katere sodno varstvo ureja tretji odstavek 34. člena ZVOP-1. Sodno varstvo je zagotovljeno v upravnem sporu, v katerem pa na prvi stopnji odloča upravno sodišče.
ZST-1 člen 13, 13/1, 14a, 14a/3, 34a, 34a/7. ZPP člen 105a, 105a/3.
domneva umika napovedi pritožbe - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - rok za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse - pravnomočna odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse
Po veljavnem 13. členu ZST-1 lahko stranka predlaga oprostitev plačila sodne takse vse do takrat, ko se izteče rok za plačilo sodne takse po izdanem plačilnem nalogu. Vendar to ne pomeni, da ima predlagatelj možnost, da dvakrat ali celo večkrat preizkusi obstoj pogojev za oprostitev plačila iste sodne takse. Ob taki razlagi bi imeli drugi in vsi nadaljnji predlogi naravo izrednega (ter suspenzivnega) pravnega sredstva.
Določba prvega odstavka 13. člena ZST-1 upravičencu do oprostitve plačila sodnih taks ne omogoča dvojnega ali celo večkratnega postopka preizkusa vsebinskih razlogov za oprostitev takse, ampak le določa časovno točko, do katere mora zainteresirana stranka vložiti predlog za oprostitev plačila (odlog ali obročno plačilo) sodne takse, da lahko taka oprostitev učinkuje tudi za nazaj, to je od dneva, ko taksna obveznost nastane.
Tožena stranka si z vlaganjem novih (pavšalnih) predlogov za taksno oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo takse, ne more v nedogled podaljševati roka za njeno plačilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00001076
OZ člen 104, 104/1, 105, 619, 627. URS člen 22. ZPP člen 181.
podjemna pogodba - neprerekana dejstva - odstop od pogodbe - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - ugotovitvena in dajatvena tožba
Prvi toženec se ni držal dogovorjenih pogojev, tožnik ga je na to opozoril in mu določil primeren dodatni rok za izpolnitev obveznosti. Prvi toženec tožnikove zahteve ni izpolnil, zato je ta upravičeno odstopil od pogodbe. Ta je bila razvezana po samem zakonu. Tožnik ima pravico do vrnitve tistega, kar je dal, ker je toženec s plačilom v zamudi, z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Pogodba je bila razvezana že po samem zakonu s potekom dodatnega roka, ki ga je dal tožnik prvemu tožencu za izpolnitev obveznosti, zato oblikovalni zahtevek tožnika ni potreben. Dopustna tudi ni ugotovitvena tožba, saj je dajatveni zahtevek v konkretnem primeru že zapadel.
materialne predpostavke izvršbe - izvršilna sredstva - dovolitev izvršbe - izvršba na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiški knjigi - učinki zapisnika o rubežu - objava zapisnika o rubežu v uradnem listu - zapisnik o rubežu nepremičnine - razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj
Sodišče prve stopnje mora že pri odločanju o predlogu za izvršbo, in nato tudi pri odločanju o ugovoru zoper sklep o izvršbi, po uradni dolžnosti paziti na pravilno uporabo materialnega prava, med drugim tudi na obstoj začetnih materialnih predpostavk za dovolitev izvršbe, med katere sodijo sredstva izvršbe.
V konkretnem primeru je upnik predlagal izvršbo zoper dolžnika s prodajo nepremičnine, ki je v lasti zastavne dolžnice, drugega izvršilnega sredstva zoper njega pa ni predlagal. Izostala je torej materialna predpostavka glede sredstva izvršbe, kar pa je sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za izvršbo in nato še pri odločanju o ugovoru prezrlo.
Ker ima v skladu z tretjim odstavkom 211. člena ZIZ zapisnik o rubežu pomen zaznambe izvršbe, je po mnenju tega sodišča treba v takšnem primeru ob odločitvi o ustavitvi postopka odločiti tudi o razveljavitvi izvršilnega dejanja - rubeža nepremičnine, če naj zastavna pravica na njej preneha. Zaradi potrebne objave za stvarnopravni učinek rubeža nepremičnine pa je po mnenju višjega sodišča potrebna objava tudi za njegovo prenehanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00001177
SPZ člen 92. OZ člen 112, 333, 583, 583/3. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
vrnitvena tožba - posodbena pogodba - prekarij - trajno pogodbeno razmerje - razpravno načelo - brezplačna uporaba nepremičnine - odpoved pogodbenega razmerja - pravna kvalifikacija pogodbe - odpoved pogodbe ob neprimernem času
Pravdne stranke so se dogovorile, da toženca uporabljata mansardno stanovanje za svoje domovanje, čas uporabe pa ni bil dogovorjen. Dogovor o brezplačni uporabi mansardnega stanovanja zato ni bil prekarij, ampak je šlo za trajno pogodbeno razmerje, ki se lahko prekine z odpovedjo.
V postopku izdaje gradbenega dovoljenja se ne odloča o lastninski pravici, niti o posameznih, iz nje izvirajočih upravičenj (konkretno pravico stvar uporabljati oz. na nepremičnini graditi), saj mora biti slednja podana že ob vložitvi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, sicer upravni organ zahtevo zavrne. Tudi v primeru, če se ugotovi, da gradbeno dovoljenje ne velja več, s tem tožeči stranki ni odvzeta pravica do gradnje. Tožeča stranka za postavljen zahtevek, naj se ugotovi, da ima pravico zgraditi hotelski objekt, sploh nima pravnega interesa.
Ugotovitev, da je gradbeno dovoljenje prenehalo veljati, po vsebini dejansko pomeni odločitev, da izdano gradbeno dovoljenje ne učinkuje več, zaradi česar upravičenci ne morejo več črpati pravice da izvedejo legalno gradnjo. Glede na navedeno, je za ugotovitev o tem, da gradbeno dovoljenje ni prenehalo veljati, potrebno od upravnega organa, ki je pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, zahtevati izdajo ugotovitvene odločbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00002285
ZPP člen 443, 443/1, 452, 452/3, 458, 458/2. SPZ člen 67, 67/2. SZ-1 člen 25, 25/1.
spori majhne vrednosti - etažna lastnina - posli rednega upravljanja - pogodba o medsebojnih razmerjih - pritožbene novote - pogodbeni temelj - temelj tožbenega zahtevka - neupravičena obogatitev - trditveno in dokazno breme
Z ozirom na to, da tožnica jasnih in ustrezno konkretiziranih trditev o obstoju ustnega dogovora (ki naj bi bil podprt s konkludentnimi dejanji) v postopku na prvi stopnji (v dopolnitvi tožbe) ni podala, je pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje do njih (oziroma v tem oziru predloženih listinskih dokazov) ni opredelilo, neutemeljen.
Na drugi strani je pritožbeno utemeljevanje vtoževanih zneskov z vsebino 8. člena pogodbe o medsebojnih razmerjih ne le nedopustno novo (in že zato neupoštevno), ampak tudi sicer neprepričljivo. Kot je bilo predhodno poudarjeno, je bila ta pogodba zaradi ureditve njihovih medsebojnih (to je "notranjih") razmerij sklenjena med etažnimi lastniki, zaradi česar ne more predstavljati (pogodbenega) temelja tožničinemu zahtevku napram njim. Ker (kot je to prepričljivo pojasnilo že sodišče prve stopnje) tožnica glede pogodbenega temelja ni podala niti potrebnih trditev (in zato njegovega obstoja ni bilo moč ugotoviti), je za presojo pravilnosti (zakonitosti) izpodbijane odločitve brez pomena tudi pritožbeno navajanje, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do z njene strani zatrjevanih okoliščin, zaradi katerih naj bi upravnik zavrnil račune za opravljene storitve, do njenega novega izračuna, ki naj bi bil podlaga vtoževane terjatve, oziroma dokazil o prisotnosti varnostnika.
začasna odredba v stečaju - uveljavitev prerekane ločitvene pravice
Namen začasne odredbe zoper stečajnega dolžnika v zvezi z uveljavitvijo ločitvene pravice je, da upnik, ki šele uveljavlja ločitveno pravico, prepreči nadaljnja ravnanja stečajnega dolžnika v zvezi s posebno stečajno maso, dokler se ne razčisti ločitvena pravica. Ko je ta priznana oziroma uveljavljena s tožbo, gre stečajni postopek naprej, vključno s prodajo posebne stečajne mase. V postopku prodaje premoženja pa sodišče v gospodarskem sporu nima pristojnosti izdajati zavarovanje zahtevka z začasno odredbo .
ZKP člen 105, 105/2, 379, 379/2, 380.. KZ-1 člen 56, 56/1, 211, 211/1.
kaznivo dejanje goljufije - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - pritožbena obravnava - seja pritožbenega senata - priznanje krivde - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - kazenska sankcija - neoprava družbeno koristnega dela - predkaznovanost
Zagovornik je predlagal, da pritožbeno sodišče zadevo obravnava na pritožbeni obravnavi, česar pa pritožbeno sodišče ni storilo. Po določbi 380. člena ZKP se namreč obravnava pred sodiščem druge stopnje opravi samo, če je treba zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja izvesti nove dokaze ali ponoviti že prej izvedene dokaze in če so podani opravičeni razlogi za to, da se zadeva ne vrne sodišču prve stopnje v novo glavno obravnavo. Nič od navedenega zagovornik v pritožbi ne navaja, niti tega ni ugotovilo pritožbeno sodišče, ko je obravnavalo pritožbo na seji pritožbenega senata.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00001022
ZKP člen 370, 370/1, 370/1-3, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372/5.. KZ-1 člen 122, 122/1.
določen opis kaznivega dejanja - lahka telesna poškodba - način izvršitve kaznivega dejanja - dokazna ocena izpovedbe prič - vzrok nastanka poškodbe
Obdolžencu se v opisu kaznivega dejanja očita, da je oškodovanko tako telesno poškodoval, da je bila začasno prizadeta njena zunanjost in začasno zmanjšana njena zmožnost za delo, ko jo je vrgel na tla ter jo vlekel, s tem pa ji povzročil več udarnin na desnem stegnu z manjšo odrgnino na notranji stegna in udarnino leve nadlahti, z manjšo odrgnino na zunanji strani leve goleni. Iz navedenega opisa je jasno razviden obdolženčev način izvršitve kaznivega dejanja, kakor so jasno opredeljene tudi posledice, ki jih je s tem povzročil pri oškodovanki.
ZFPPIPP člen 14, 14/5, 235, 235/3, 239, 239/1, 239/1-2.
izpodbijanje domneve insolventnosti - stečajni postopek - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - domneva insolventnosti - insolventnost - predhodni stečajni postopek - odločanje o začetku stečajnega postopka
Domneva o prenehanju položaja insolventnosti na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave je izpodbojna, saj se v skladu s petim odstavkom 14. člena ZFPPIPP lahko dokaže tudi drugače. Dokazovanje položaja insolventnosti dolžnika ima lahko smisel le v določenem postopku zaradi insolventnosti. Zato so materialnopravne določbe ZFPPIPP povezane s postopkovnimi določbami istega zakona, ki veljajo za posamezen postopek zaradi insolventnosti. V konkretnem primeru je bila poenostavljena prisilna poravnava potrjena po izpolnitvi vseh pogojev za začetek stečajnega postopka iz 2. točke 239. člena ZFPPIPP v zvezi s tretjim odstavkom 235. člena ZFPPIPP. O tem, da se odločanje o začetku stečajnega postopka ne odloži, je bilo odločeno s pravnomočnim sklepom. ZFPPIPP v primeru, če je vložen predlog upnika za začetek stečajnega postopka, odločanje o začetku stečajnega postopka pa ni odloženo in velja domneva insolventnosti dolžnika, ne predvideva pred odločitvijo o upnikovem predlogu o začetku stečajnega postopka izvajanja dokazov predlagatelja o insolventnosti dolžnika. Ker predlagatelj stečajnega postopka v konkretnem primeru ni bil dolžan dokazovati insolventnosti dolžnika, posledično tudi ni bil dolžan predlagati dokazov, s katerimi bi moral izpodbijati domnevo o prenehanju položaja insolventnosti dolžnika zaradi potrjene poenostavljene prisilne poravnave. To pa glede na postopkovna pravila v primeru ne odloženega odločanja o začetku stečajnega postopka pomeni, da se trditveno in dokazno breme o insolventnosti dolžnika v okoliščinah konkretnega primera ni moglo prevaliti na predlagatelja stečajnega postopka.