izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - obveščanje delodajalca - zagovor
Tožeči stranki je bila pogodba o zaposlitvi izredno odpovedana dne 10. 11. 2015 po 4. alineji 110. člena ZDR-1, torej iz razloga, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, razlogov za svojo odsotnost pa ni sporočil delodajalcu, čeprav bi to moral in mogel storiti. Ravnanje tožeče stranke kot je opisano v izredni odpovedi, ne predstavlja okoliščin, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor. Ravno nasprotno. Ob dejstvu, da je tožeča stranka izostala z dela od dne 3. 11. 2015, razlogov pa zato toženi stranki ni sporočila, bi morala imeti na zagovoru možnost pojasniti razloge za svoj izostanek ter razloge za to, da tožene stranke o tem ni obvestila, kot to zatrjuje toženka v izredni odpovedi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002226
KZ-1 člen 74, 75, 186. ZKP člen 370, 370/2, 372, 372/5, 450b, 450b/2.
kaznivo dejanje neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - dejanski stroški kot odbitna postavka - sporazum o priznanju krivde - kršitev kazenskega zakona
Stroški, vloženi v storitev kaznivega dejanja, se ne odštevajo od s kaznivim dejanjem pridobljene premoženjske koristi in veljajo za protipravne. Še toliko bolj pri vlaganjih v nakup droge in pridobivanje koristi od nadaljnje prodaje droge.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSL00002653
ZPIZ-2 člen 195, 195/1, 195/2, 195/3. ZPotK-1 člen 2, 2-5.
pokojnina - smrt upravičenca - limitna pogodba - negativno stanje na bančnem računu - nakazilo - izvajalec plačilnega prometa - vračilo preveč izplačane pokojnine
Dogovor o odobritvi limita ima naravo pogodbe, s katero dajalec kredita izrecno da potrošniku pravico, da razpolaga s sredstvi, ki presegajo obstoječe stanje na potrošnikovem plačilnem računu.
195. člen ZPIZ-2 določa, da ima zavod, ne glede na določbe predpisov, ki urejajo plačilni promet, prednostno pravico, da od izvajalca plačilnih storitev direktno zahteva povrnitev zneska pokojnine ali druge denarne dajatve, ki je bila nakazana v dobro imetnika osebnega računa po njegovi smrti in do katerega umrli imetnik osebnega računa ni bil upravičen. V tretjem odstavku nadalje določa, da mora v primeru, če denarja ni več na računu, izvajalec plačilnih storitev namesto vračila sredstev zavodu posredovati podatke o osebi, ki je denar dvignila in sicer ime, priimek, naslov, EMŠO in davčno številko.
Glede na to, da je bila izhodiščna plača za vtoževano obdobje nižja od 742,37 EUR, bi skladno z določbo drugega odstavka 34.a člena Aneksa tožena stranka pri izračunu tožnikove plače morala upoštevati količnik 5,709 in ne 5,190, zato mu dolguje razliko v plači ob upoštevanju višjega količnika kot to zahteva tožnik.
V imenu tožnika kot delavca se reprezentativni sindikat njegovim osnovnim pravicam, med katere spada tudi pravica do obračuna in izplačila plače, ne more veljavno odpovedati. Sodišče prve stopnje je tako pravilno upoštevalo, da se tožnik zahtevku ni odpovedal oziroma, da ni zavezan z dogovorom, da zahtevkov za to obdobje ne bo uveljavljal, tako da podlaga za ta del njegovega zahtevka ni odpadla in mu je sodišče prve stopnje pravilno prisodilo zahtevano razliko v plači.
odpravnina - pogodba o zaposlitvi za določen čas - prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Po novem ZDR-1 delavcu pripada odpravnina tudi ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi izteka te pogodbe (kakor to ureja tretji do sedmi odstavek 79. člena ZDR-1). Ker gre pri odpravnini za novo pravico, se v skladu s prehodno določbo (tretji odstavek 230. člena ZDR-1) ta nanaša le na pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki so sklenjene po uveljavitvi tega zakona, torej od 12. 4. 2013 naprej. Tožeča stranka ima tako zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas, pravico do odpravnine le za obdobje zaposlitve pri toženi stranki od 1. 9. 2013 do 31. 8. 2014 ter od 1. 9. 2014 do 31. 8. 2015 (to je le za čas trajanja zaposlitve po pogodbah o zaposlitvi za določen čas, sklenjenih po uveljavitvi ZDR-1 dalje).
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-4.. ZSReg člen 8.. ZGD-1 člen 515.. OZ člen 35.
izredna odpoved delodajalca - ničnost pogodbe o zaposlitvi - pravna oseba - delodajalec - zakoniti zastopnik - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi i iz poslovnega razloga - dve odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil A.A. ml. tudi po letu 2006 dejansko poslovodja toženke, je lahko tožniku redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, in je tako tožniku delovno razmerje na podlagi dogovora o denarnem nadomestilu namesto odpovednega roka zakonito prenehalo dne 3. 6. 2016. Zaradi zakonite redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in tudi prenehanja delovnega razmerja dne 3. 6. 2016, tožena stranka ni mogla tožniku ponovno podati izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 8. 7. 2016. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je ta odpoved nična (35. člen OZ).
upravnik - pogodba o upravljanju - večstanovanjska stavba - veljavnost pogodbe o opravljanju upravniških storitev - vpis v register upravnikov - plačilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja - neupravičena obogatitev
Pogodbeni temelj (za izterjavo stroškov obratovanja) je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo, ker pogodba za samo del celotne ene stavbe, ki obsega dva vhoda, ni veljavna, čemur pritožba konkretno ne oporeka.
stroški postopka o prekršku - nagrada in izdatki zagovornika - nagrada in izdatki zagovornika v pritožbenem postopku - nagrada za odgovor na pritožbo - pisni zagovor - obrazložena vloga
Dolžnost obdolženčevega zagovornika ni le, da pravočasno priglasi nastale stroške in nagrado, temveč mora zahtevek tudi pravilno specificirati.
V postopku o prekršku obdolženčev zagovornik ni upravičen do nagrade za odgovor na pritožbo.
Ker obdolženec vloge naslovljene "Pisni zagovor", ki jo je sestavil njegov zagovornik, ni podpisal, ne gre za pisni zagovor obdolženca, ampak za obrambno vlogo, za katero zagovorniku pripada nagrada 50 točk po 3. točki tarifne št. 39 OT.
Obdolženčevemu zagovorniku za pritožbo zoper sklep o stroških in nagradi pripada nagrada 50 točk po 3. točki tarifne št. 39 OT, povečana za pavšalni znesek 2 % za materialne izdatke in 22 % DDV.
skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - delež na skupnem premoženju - določitev deležev na skupnem premoženju - matematična operacija - dokazna ocena - sprememba tožbe - smotrnost spremembe tožbe
Ugotavljanje deležev na skupnem premoženju ni matematična operacija v smislu določbe 59. člena ZZZDR, ampak je treba celokupno upoštevati vse okoliščine primera.
prodajna pogodba - izročitev premičnine v posest - jamčevalni zahtevek - odprava napak - odstop od pogodbe - izpolnitveni pomočnik
Pravno pomembno je torej le še vprašanje, ali je iz ravnanja tožene stranke v navedenem obdobju mogoče razumno sklepati, da toženka niti v dodatnem roku ne bi mogla izpolniti predmetne pogodbe. Kot izhaja iz spisa, toženka v tem obdobju sicer res ni izvajala nobenih aktivnosti v smeri odprave napak, vendar je po lastni izpovedbi utemeljeno lahko sklepala, da jih odpravlja proizvajalec, ker jo tožeča stranka sama obvestila, da se bo obrnila na proizvajalca. Prodajalec lahko za odpravo napak angažira kateregakoli pooblaščenega serviserja ali drugo osebo, važno je da si prizadeva napako odpraviti. Tudi iz dejanskih okoliščin primera izhaja, da je toženka že ob prvem grajanju za odpravo napak angažirala proizvajalca agregata, ki je v tem oziru nastopal kot njen izpolnitveni pomočnik.
ZPP člen 8. ZFPPIPP člen 384, 403, 403/1, 403/1-2, 406, 406/1, 406/1-1.
predlog za odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - dokazna ocena - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - izjava o premoženjskem stanju
Če družba B d. o. o. ni prevzela obveznosti vračila posojila, ker naj ga tudi ne bi prejela, kar trdi pritožnik, bi moral še pojasniti, zakaj je potem z družbenikom te družbe sklenil Sporazum o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na poslovnem deležu družbenika v svojo korist. Tega pa dolžnik sodišču ni razkril, zato neutemeljeno pričakuje, da mu bo sodišče verjelo, da denarja ni izročil družbi in da zato nima nobene terjatve do nje.
Ker je v izjavi o premoženjskem stanju dolžnik zamolčal ugotovljene premoženjske pravice, je s tem kršil svojo obveznost poročanja o vsem njegovem premoženju.
negatorna tožba - solastnina - obseg uporabe solastne nepremičnine - odtujitev stvari med pravdo
Po presoji pritožbenega sodišča je odločilno v tej zadevi, da tožbeni zahtevek, tudi če bi mu sodišče ugodilo, ne bi bil izvršljiv. Toženka namreč ni zemljiškoknjižna solastnica nepremičnine, ki bi jo morala v celoti izprazniti in odstraniti na njej postavljene pomožne objekte in stvari. Njen solastninski delež na nepremičnini, ki je predmet tega pravdnega postopka, je v izvršilnem postopku na originaren način pridobil stranski intervenient.
Ker je pridobil lastninsko pravico na originaren način, pomeni, da jo je pridobil neodvisno od lastninske pravice prejšnjega lastnika, torej toženke. Zato ne pride v poštev določba 190. člena ZPP.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče - funkcionalno stanovanje - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - vsebina upravnih aktov - pretekla raba zemljišča - pravica do izjave - dolžnost opredelitve sodišča do relevantnih navedb stranke - izvedenec ustrezne stroke - izvedenec gradbene stroke - urbanistično mnenje - urbanizem
Pritožba vztraja, da bi moralo sodišče prve stopnje (na mesto izvedenca geodetske stroke, ki ga je angažiralo) v postopku postaviti izvedenca urbanistične stroke, česar pa konkretno (in prepričljivo) ne pojasni. Še bolj pomembno je, da ne uspe pojasniti, zakaj naj bi bile za odločitev v predmetni zadevi relevantne ugotovitve izvedenca A. (samo zato ker ni izvedenec urbanistične stroke) napačne. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je predmet postopka, kot je konkretni, prvenstveno identifikacija (ugotavljanje) v (preteklih) aktih/dokumentaciji opredeljenih zemljišč v naravi. To pa je ključni (načelni) razlog, zaradi katerega je lahko (ob hkratnem navajanju njegovih izkušenj) izrazilo prepričanje, da je postavljeni izvedenec strokovno usposobljen za izdajo mnenja v tej zadevi.
začasna odredba - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe - visečnost pravde (litispendenca) - identiteta tožbenega zahtevka - ekvivalenčna teorija
Tožeča stranka v obeh pravdnih zadevah, ki tečeta med pravdnima strankama, zatrjuje iste razloge za potrebnost izdaje začasne odredbe in iste nevarnosti ter dokaze. Predmet zavarovanj oz. terjatev nista identična, vendar pri takšnem stanju predloga za izdajo začasne odredbe v obeh pravdah to ni pravno pomembno. Odločilno je, da gre za isti stranki, isto vsebino predloga za izdajo začasne odredbe in življenjski dogodek.
Na kršitev o nepravilnem zastopanju po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP bi se lahko skliceval le nasprotni udeleženec sam, če ne bi bil pravilno zastopan, ne pa predlagateljica kot njegova nasprotnica v postopku. Namen navedene zakonske določbe je izključno varstvo nepravilno zastopane stranke in ne v varovanju interesov nasprotne stranke, da bi v primeru zanjo neugodnega izida postopka lahko izpodbijala sprejeto odločbo zaradi morebitnih procesnih kršitev.
Sodna praksa kot upošteven kriterij pri določitvi prednosti pri dodelitvi solastne nepremičnine upošteva tudi dejansko oziroma realno zmožnost prevzemnika stvari za izplačilo ostalih solastnikov najkasneje v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe (šesti odstavek 70. člena SPZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00002238
ZPP člen 185, 185/1, 185/2, 186, 286b. OZ člen 213. ZM člen 1, 16/2, 68.
sprememba tožbe - naknadna razširitev tožbe - pravočasno grajanje procesnih kršitev - konkludentna privolitev v spremembo tožbe - solidarni dolžniki - deljena obveznost - menica v zavarovanje izpolnitve obveznosti - predrugačenje menice - ugovor, da menični blanket ni izpolnjen v skladu s pooblastilom
Tožeča stranka je predlog za izdajo sklepa o izvršbi vložila na podlagi ene menice, nato je tožbo razširila na še eno podlago in sicer tako, da je plačilo zneska v enaki višini zahtevala od obeh toženk na podlagi dveh menic (eno, ki jo je izdala prvo toženka in eno, ki jo je izdala drugo toženka). V pripravljalni vlogi z dne 21. 5. 2015 je tožbo podredno utemeljevala še na pogodbeni podlagi, vendar tožbenega predloga v tej smeri ni spremenila, saj je še vedno zahtevala plačilo zneska 46.128,95 EUR s pripadki od obeh toženk oziroma predlagala celo, da naj ostane sklep o izvršbi v veljavi v razveljavljenem delu, v katerem je bila dovoljena izvršba. Glede na navedeno ne drži, da je tožeča stranka od drugo toženke zahtevala zgolj plačilo zneska 23.064,48 EUR (polovico vtoževanega zneska), temveč je vseskozi od obeh toženk zahtevala plačilo celotnega vtoževanega zneska.
Ker je ena bistvenih značilnosti meničnih obveznosti, da so abstraktne, dejstvo, da je prvo toženec dal menico za zavarovanje dolga drugo toženke do tožeče stranke, ne pomeni, da je podana tudi njegova odgovornost za obveznosti iz temeljnega razmerja. Iz menično pravnega vidika namreč ne gre za poroštvo, temveč zgolj za menico dano za zavarovanje dolga drugo toženke. Glede na to, da je tožeča stranka plačilo celotnega spornega zneska tako na menični kot pogodbeni podlagi zahtevala od obeh toženk, pri čemer ni trdila in dokazala, da je njuna obveznost solidarna, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je njuna obveznost deljena.
Bianco menica ni menica, ni vrednostni papir, ker (še) nima vseh obveznih predpisanih bistvenih meničnih sestavin oziroma ker (še) nima vseh potrebnih bistvenih sestavin. Šele z izpolnitvijo bianco menice, ko nastane veljavna menica, nastanejo menične zaveze. Pritožbeno sodišče zato soglaša s stališčem tožeče stranke v pritožbi, da predmetni menici do izpolnitve nista bili menici, ker nista imeli vseh zahtevanih sestavin. Določbe o predrugačenju menice se uporabljajo le v primeru, ko gre za spremembo besedila, potem ko je bila menica že izpolnjena in je pridobila naravo vrednostnega papirja. V konkretnem primeru je do spremembe besedila prišlo v sklopu izpolnjevanja bianco menic, ki bi/sta šele s samo izpolnitvijo in spremembo besedila postali perfektni, veljavni menici. Stališče sodišča prve stopnje, da je v konkretnem primeru tožeča stranka predrugačila trasirani bianco menici v lastni bianco menici, je zato materialno pravno zmotno. Za odločitev o meničnem zahtevku je zato po oceni pritožbenega sodišča ključno zgolj, ali sta bili bianco menici izpolnjeni v skladu z meničnim pooblastilom.
Ker je vpliv hrupa merljiv, bi ga tožnik lahko dokazoval (le) s pomočjo strokovnjaka - izvedenca, ki je usposobljen za takšne meritve. Pavšalna trditev, da hrup presega običajne krajevne razmere, za utemeljenost predmetnega zahtevka ne zadošča. Ker tožnik dokaza z ustreznim izvedencem ni predlagal oziroma ni predložil ustreznih meritev hrupa, iz katerih bi izhajalo preseganje mejnih ravni, je zaključek sodišča, da tožniku ni uspelo dokazati zatrjevanih prekomernih emisij hrupa, pravilen.