Glede na nasprotujoče si trditve tožene stranke je sodišče prve stopnje utemeljeno verjelo tožniku, da mu tožena stranka dnevnic in potnih stroškov ni izplačala v celoti. Zato je sodišče prve stopnje ugodilo zahtevku tožnika in toženi stranki naložilo plačilo materialnih stroškov tako, kot izhaja iz izreka sodbe sodišča prve stopnje.
ZIZ člen 273, 273/1. ZZK-1 člen 68, 68/1, 73, 73/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - vrste začasnih odredb - namen zavarovanja z začasno odredbo - zaznamba vrstnega reda - učinki zaznambe vrstnega reda
Predlog za izdajo začasne odredbe na prepoved odtujitve in obremenitve posameznih nepremičnin je upnik vložil po tistem, ko je bila v zemljiški knjigi pri teh nepremičninah že vpisana zaznamba vrstnega reda v korist družbe A. d. o. o. Upoštevajoč določila 73. člena ZZK-1 pa začasna odredba, tudi če bi postala pravnomočna, po vknjižbi lastninske pravice spornih nepremičnin v korist družbe A. d. o. o. od vknjižbe ne bi mogla imeti več nobenih koristnih učinkov za upnika. Zato predlagana začasna odredba ne more ščititi nobenih upnikovih zahtevkov več.
ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-7.. ZZDT-1 člen 4.. ZZSDT člen 25.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - dovoljenje za sezonsko delo
Sezonsko delo je tipično za gostinstvo in turizem, do njega pa lahko pride tudi v dejavnosti letalskega prometa, ki ga opravlja tožena stranka.
Iz definicije sezonskega dela iz 4. člena ZZDT-1 oziroma 28. člena sedaj veljavnega ZZSDT izhaja, da gre pri sezonskem delu za znatno povečan obseg potrebe po delavcih, kar pomeni, da ne izključuje možnosti, da se določeno delo opravlja tudi izven sezone, v sezoni pa, zaradi posebnosti te dejavnosti, pride do povečane potrebe po opravljanju tega dela. Sezonsko pogojena potreba po zaposlovanju dodatnih delavcev je zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi opravljanja sezonskega dela, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki sta jo stranki sklenili za čas od 30. 3. 2014 do 25. 10. 2014, ni bila sklenjena v nasprotju z zakonom, saj je obstajal v pogodbi naveden razlog za sklenitev takšne pogodbe, to je opravljanje sezonskega dela. Če se čas, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi ne ujema povsem natančno s poletno sezono, tudi ne vpliva na zakonitost sklenitve pogodbe.
ZDR-1 člen 72, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZGD-1 člen 290, 290/8.
individualna pogodba o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - direktor
Pravdni stranki sta se v 17. členu pogodbe o zaposlitvi dogovorili, da lahko tožena stranka enostransko odpokliče izvršnega direktorja in odpove pogodbo s pisnim obvestilom ter brez odpovednega roka, med drugim v primeru, če tožnik huje krši svoje obveznosti. To pomeni, da odpoklic s funkcije izvršnega direktorja kot statusnopravni akt na podlagi osmega odstavka 290. člena ZGD-1 ne pomeni tudi avtomatičnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi in s tem delovnega razmerja, saj je potreben še nadaljnji ukrep. V pogodbi o zaposlitvi je sicer zapisano "pisno obvestilo", ki pa ne izključuje možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenih dejstev, in sicer, da tožnik ni bil podpisnik tripartitne pogodbe, da mu pogodba ni nalagala nobenih obveznosti, da ni bil njen skrbnik, da je sodeloval le pri realizaciji ideje o zavarovanju kredita družbe, da je še pred predvidenim prenehanjem veljavnosti pogodbe nastopil zaposlitev v drugi družbi, kjer je bil zaposlen še v času nastanka tožene stranke v marcu 2010 in da je ob nastopu funkcije izvršnega direktorja tožene stranke v novembru 2011 prevzel vse veljavne pogodbe, med katerimi pa tripartitne pogodbe ni bilo, pravilno zaključilo, da tožnik s tripartitno pogodbo, njeno (podaljšano) veljavnostjo in obveznostmi tožene stranke ni bil seznanjen. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZDR člen 72.. ZDR-1 člen 115.. OZ člen 58, 76, 79.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - prokurist - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starši - obveščanje delodajalca
ZDR v 72. členu določa, da stranki lahko drugače uredita pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja v zvezi s taksativno naštetimi vprašanji (med katerimi je tudi prenehanje pogodbe o zaposlitvi), če takšno pogodbo sklepa poslovodna oseba ali prokurist. Stranki sta v pogodbi o zaposlitvi z dne 21. 10. 2011, ki je hkrati tudi pogodba o opravljanju prokure, to tudi storili. V 1. točki 16. člena sta se dogovorili, da tožnici mandat (med drugim) preneha na podlagi odpoklica s strani pristojnega organa družbe, v 2. točki 16. člena pa, da tožničino delovno pravno razmerje pri toženi stranki traja do prenehanja njene funkcije prokuristke v družbi. Na podlagi navedenih določil je ob pravilni uporabi materialnega prava možen le zaključek, da je sočasno z odpoklicem tožnice s funkcije prokuristke tožene stranke prenehala tudi njena pogodba o zaposlitvi.
Gglede na specifične okoliščine obravnavane zadeve (tj. da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo iz razlogov na njeni strani ter da ji je delovno razmerje brez odpovednega roka prenehalo zato, ker ji je prenehalo istočasno z odpoklicem s funkcije prokuristke) ni mogoče sprejeti stališča sodišča prve stopnje, da bi tožnica posebno pravno varstvo pred odpovedjo po prvem odstavku 115. člena ZDR-1 uživala le v primeru, če bi toženo stranko o nosečnosti obvestila, še preden je izvedela, da je to dejstvo postalo pravno relevantno. Pri presoji zakonitosti prenehanja obravnavane pogodbe o zaposlitvi sta bistveni vprašanji, kdaj je tožnica izvedela, da je dejstvo, da je noseča, postalo pravno pomembno (to je lahko bilo ob vročitvi obvestila o odpoklicu s funkcije prokuristke ali pred vročitvijo tega obvestila), in ali je toženo stranko z nosečnostjo seznanila takoj zatem (oziroma v primeru ovir, ki niso nastale po njeni krivdi, takoj po prenehanju teh). Le v tem primeru je namreč zadostila zahtevi po skrbnem obveščanju delodajalca iz četrtega odstavka 115. člena ZDR-1.
vračunanje darila zakonitemu dediču - obseg zapuščine - pravica do izjave - preuranjena izdaja sklepa
Zapuščinsko sodišče mora posredovati dedičem podatke, ki so relevantni iz vidika prvega odstavka 46. člena ZD, pred izdajo sklepa o dedovanju in ne šele po njegovi vročitvi.
Sodba je bila toženi stranki (preko pooblaščenke) vročena 8. 6. 2016. Pritožbeni rok 8 dni se je tako iztekel z dnem 16. 6. 2016, pritožbo pa je tožena stranka vložila dne 17. 6. 2016. Sodišče prve stopnje jo je z izpodbijanim sklepom pravilno in zakonito kot prepozno zavrglo (343. člen ZPP).
stroški postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekinitev pravdnega postopka - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - odločba, izdana med prekinitvijo postopka - izdaja sklepa o nadaljevanju postopka
V obravnavani zadevi sta na pasivni strani nastopala dva toženca. Iz II. točke izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje tožeči stranki naložilo, da toženi stranki plača pravdne stroške. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa o odmeri pravdnih stroškov pa je razvidno, da je sodišče prve stopnje stroške odmerilo (izračunavalo) le za enega od tožencev. S tem je podano nasprotje med izrekom, ki tožeči stranki nalaga povrnitev stroškov toženi stranki, to je obema tožencema, in obrazložitvijo, iz katere izhaja, da so bili stroški priznani le enemu izmed tožencev, pri čemer ni mogoče razbrati kateremu od njiju. Zato se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti.
Tožnik je do povračila stroškov vložene tožbe za oba dela tožbenega zahtevka (v zvezi z nezakonitostjo odpovedi in regresom za letni dopust) upravičen na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP, ker je bila tožba v konkretnem primeru potrebna, tožena stranka pa je izpolnila tožbeni zahtevek (oziroma o izpolnitvi obvestila tožnika) po vložitvi tožbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zaporna kazen - rok za podajo odpovedi
Tožnica je bila s pravnomočno sodbo spoznana za krivo, da je storila kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po prvem odstavku 325. člena KZ-1 in ji je bila izrečena kazen zapora enega leta. Na podlagi pravnomočne obsodilne sodbe zaradi prestajanja zaporne kazni je morala biti več kot 6 mesecev odsotna z dela, kar je predstavljalo razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 5. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
začasne odredbe v družinskih sporih - začasna odredba o stikih - začasna odredba o dodelitvi otroka - nujnost začasne odločitve o vzgoji in varstvu - otrokova korist - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga
Če pride do razpada starševske zveze, je začasna sodna ureditev stikov med otrokom in tistim od staršev, ki z njim ne biva, nujno potrebna v vseh tistih primerih, ko starša ne (z)moreta sama doseči dogovora in grozi, da bo stanje neurejenih stikov ali celo njihova odsotnost vodila v odtujitev med otrokom in staršem, s katerim ne živi, to pa, če ni kakšnih posebnih okoliščin na strani tega starša, ni v otrokovo korist.
Povsem drugačna logika pa velja glede izdajanja začasnih odredb med postopkom glede zaupanja v vzgojo in varstvo. Ta se ne izda, razen če otroku grozi nevarnost in velika škoda, kar pa v obravnavanem primeru ni izkazano.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STVARNO PRAVO
VSL00002656
ZPP člen 214, 214/1, 286b, 286b/1. ZFPPod člen 27, 27/1. ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/1, 72/2, 72/3. ZLNDL člen 3.
sprememba tožbe - izbris gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije - prenehanje gospodarske družbe - priznanje dejstev - priposestvovanje - dobroverna posest - zakonita posest - družbena lastnina - pravočasno grajanje procesnih kršitev - dobroverni in zakoniti posestnik - prodajna pogodba
Učinek priznanja dejstev iz prvega odstavka 214. člena ZPP se lahko razteza le na materialnopravno odločilna dejstva, torej tista, ki so podlaga določenega zahtevka ali ugovora.
Tožnik v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje na isti dan odločalo o dveh predlogih za oprostitev plačila sodnih taks. O predlogu za oprostitev plačila sodnih taks v zvezi z delnim umikom tožbe je odločilo tako, da je tožniku naložilo plačilo sodne takse v 6 mesečnih obrokih, in sicer v petih obrokih po 74,00 EUR, šesti obrok pa v višini 71,00 EUR, z izpodbijanim sklepom pa je tožniku naložilo, da plača še sodno takso za pritožbo zoper sodbo v 24 mesečnih obrokih, in sicer v 23 zaporednih obrokih po 53,00 EUR, 24. mesečni obrok pa v višini 43,00 EUR. Mesečni obrok za plačilo takse tako znaša skupaj 127,00 EUR. Glede na to, da tožnik prejema iz naslova pokojnine znesek 667,00 EUR neto mesečno, cenzusa (dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 585,12 EUR) ob upoštevanju skupne višine mesečnih taksnih obveznosti iz obeh sklepov prvostopenjskega sodišča o predlogih za oprostitev plačila sodnih taks, ne dosega. Zato tožnik v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da je glede na premoženjsko stanje ob pravilni uporabi materialnega prava upravičen do polne oprostitve plačila sodnih taks za pritožbo zoper sodbo.
V tem individualnem delovnem sporu tožnik uveljavlja tožbeni zahtevek za obračun in plačilo razlike v plači za določeno obdobje. Sodišče prve stopnje je pravilno za celotno vtoževano obdobje upoštevalo izhodiščno plačo, kot je bila dogovorjena s socialnimi partnerji (za obdobje od februarja do decembra 2009 v višini 705,25 EUR, za obdobje od januarja do novembra 2010 v višini 717,94 EUR in za obdobje od decembra 2010 dalje v višini 615,47 EUR), ter v tistih vseh obdobjih, ko je veljala nižja izhodiščna plača od 742,37 EUR, upoštevalo višji količnik delovnega mesta (3,956 namesto 3,596).
Pravdni stranki Dogovoru z dne 15. 3. 2004 nista podelili trajne pravne veljave (vsaj v delu, v katerem je določena izhodiščna plače, ne). V nasprotnem primeru bi bili kasneje sklenjeni dogovori o spremembi izhodiščne plače brez pomena. Ker pa se je tožena stranka s socialnimi partnerji kljub Dogovoru z dne 15. 3. 2004 dogovarjala za drugačno (višjo) izhodiščno plačo, je šteti, da so ti dogovori veljavni in je potrebno upoštevati izhodiščno plačo v višini, kot je bila v njih dogovorjena, ne pa višino, ki izhaja iz Dogovora z dne 15. 3. 2004.
Tožnik je uveljavljal motenje posesti tudi zaradi zadrževanja toženk na dvorišču hiše. Med strankama ni bilo sporno, da sta toženki na dvorišču parkirali in se do prihoda tožnika tam zadrževali (nanj čakali). Četudi je bila njuna prisotnost za A. A. moteča ali vznemirjajoča, njuno ravnanje ne predstavlja motenja posesti. Posestno varstvo je namreč stvarnopravno varstvo in je namenjeno preprečevanju samovoljnega spreminjanja obstoječega posestnega stanja. Toženki s svojim ravnanjem nista omejevali tožnikove posesti nepremičnine, kot tudi njuno ravnanje ni bilo usmerjeno k temu, da bi posest pridobili zase.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - standard verjetnosti
Veljavne določbe ZIZ ne omogočajo tako strogega stališča glede subjektivnega kriterija - nevarnosti, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem terjatev onemogočena ali precej otežena, kot ga je zavzelo sodišče prve stopnje. Glede na to, da ZIZ v drugem odstavku 270. člena kot pogoj določa alternativno (tudi) verjetno nevarnost, da je zaradi toženčevega postopanja uveljavitev terjatve precej otežena, je stališče sodišča prve stopnje, da bi moral tožnik za verjetno izkazati tudi, da toženec s svojim premoženjem razpolaga v taki meri, da še preostalo premoženje ne bi več zadoščalo za njegovo poplačilo, materialnopravno zmotno.
plačilo sredstev v rezervni sklad - aktivna legitimacija etažnih lastnikov - odtujitev stvari med pravdo
Ob vložitvi tožbe sta bila tožnika solastnika stanovanja, katerega sta med pravdo odtujila, kar pa ni vplivalo na obstoj njune aktivne legitimacije v tej pravdi. Lastnica stanovanja je med pravdo postala X, ki se je pridružila tožnikom kot nova tožnica v skladu s 191. členom ZPP, zato tudi njena aktivna legitimacija ni sporna.
Zahtevka na zmanjšanje frčad sodišče prve stopnje ni zavrnilo iz razloga, ker bi ugotovilo, da je tožnica z njim soglašala, ampak ker je presodilo, da poseg kljub odsotnosti njenega soglasja ni predstavljal tistega pravno-relevantnega vznemirjanja, glede katerega bi bilo uveljavljanje negatornega varstva utemeljeno. Z ozirom na to, da pritožba tem za odločitev o omenjenem zahtevku ključnim (pravno-obarvanim) razlogom ustrezno (konkretno) ne oporeka, je njeno izpostavljanje neobstoja tožničinega soglasja samo za sebe neodločilno.
ZIZ člen 20a. OZ člen 111, 111/2, 587. ZN člen 44, 50.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - notarski zapis - priloga - najemna pogodba - odstop od najemne pogodbe - pravne posledice razveze pogodbe - predčasna zapadlost dolga
Da je mogoče ugotavljati zapadlost terjatve, mora najprej biti izkazan njen obstoj. Najemnine "do predvidenega izteka najemne pogodbe" v danem primeru ne predstavljajo obstoječe terjatve. Upnik je v predlogu za izvršbo sam navedel, da je od najemne pogodbe o najemu letala odstopil. Če je pogodba razvezana, sta obe stranki prosti svojih obveznosti. Osnovna posledica razveze pogodbe je prenehanje vseh obveznosti, ki so predmet te pogodbe. Nobena od strank iz naslova pogodbe ni nič več dolžna in nima več pravice zahtevati izpolnitve.
Najemna pogodba je v danem primeru le priloga notarskega zapisa. Udeleženci posla sicer smejo dodati notarskemu zapisu pooblastila in druge priloge v izvirniku ali prepisu, vendar mora le-te mora izdajatelj potrditi v notarskem zapisu, sicer ne dobijo večje verodostojnosti, kot bi jo imele sicer. V zvezi s tem je določena obveznost notarja, da predložene zasebne listine ustrezno preizkusi, nato pa jih potrdi tako, da sestavi notarski zapis, ob ustreznih opozorilih, listino pa se pripoji k notarskemu zapisu kot njegov sestavni del, do česar pa v danem primeru ni prišlo.
ZFPPIPP člen 56, 126, 126/1, 126/2, 322, 322/2, 343, 343/4.
procesna legitimacija za pritožbo - upravičenje opravljati procesna dejanja - soglasje sodišča k sklenitvi pogodbe
Predlog za izdajo soglasja sodišča je procesno dejanje v glavnem postopku zaradi insolventnosti, ki pa ga je upravičen sodišču podati upravitelj stečajnega postopka. Ker so posli upravljanja stečajne mase v pristojnosti stečajnega upravitelja, upravitelj pa s poslom ni soglašal, tega ni mogoče obiti na način, da bi stranka sama sodišču predlagala izdajo soglasja. Ker je predlog za izdajo soglasja vložila družba A. d.o.o., je bila odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog zavrnilo, že iz navedenega razloga pravilna.