CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00085117
ZPND člen 3, 3/1, 3/2, 19, 22a, 22a/8. ZPP člen 8, 286, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZNPPol člen 60.
ukrepi po zpnd - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - postopek po ZPND - stopnja konflikta - nasilje - izkazovanje ogroženosti - policijski ukrepi - dokazi in dokazovanje - dokazni standard - nižji standard materialne resnice - prosta dokazna ocena - odločanje o stroških po prostem preudarku
Kljub izkazani konfliktnosti odnosov med sedaj bivšima partnerjema, tudi z medsebojnim obračunavanjem na neprimeren način, predlagateljica ni izkazala zatrjevanega nasilja, ki bi ji povzročal občutke ogroženosti in strahu ter podrejenosti, prav tako ne verjetnosti bodočega nasilja, zato ravnanja nasprotnega udeleženca ne utemeljujejo izreka ukrepov po ZPND. Namen izrečenih ukrepov po ZPND je namreč usmerjen v bodočnost, torej v preprečevanje bodočih nasilnih ravnanj in varstvo žrtev in ne v kaznovanje nasprotnega udeleženca za pretekla ravnanja, za katera ni izkazane verjetnosti, da bi se v prihodnosti zopet ponovila.
Ukrepi zoper nasprotnega udeleženca, izrečeni po 60. členu ZNPPol, ne predstavljajo podlage za izrek ukrepov po ZPND in sodišče nanje ni vezano.
Za dokazni postopek, ki se vodi po ZPND, velja nižji standard materialne resnice, temu pa se prilagaja nabor dokazov. Dokazni postopek po ZPND mora biti hiter, strnjen, intenziven in ne ekstenziven, kar uokvirja omejen obseg izvedbe dokazov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00085228
ZDZdr člen 39, 39/1, 47, 47/3, 53, 64, 64/2, 64/3. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - zakonski pogoji za izrek ukrepa - poseg v ustavne pravice posameznika - omejitev gibanja - duševna bolezen - ogrožanje življenja in zdravja - duševna motnja - pravica do kontradiktornega postopka - omejitev pravice - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev
Udeležencu (osebi) se lahko pravica do sodelovanja v postopku omeji. Zakon določa, da se mu na predlog izvedenca omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov in pravica do vpogleda v spis, če bi lahko nastale škodljive posledice za njegovo zdravje ali zaupnost oziroma varnost drugih. Zakon sam torej omogoča poseg v udeleženčevo pravico do kontradiktornosti, ki ga legitimira možnost nastopa omenjenih posledic. Ker pa je značilnost vsakega posega v procesne pravice strank oziroma udeležencev njegova izjemnost, po mnenju pritožbenega sodišča zakonska določba tretjega odstavka 64. člena v zvezi s tretjim odstavkom 47. člena ZDZdr ne posega tudi v pravice udeležencev, da se seznanijo z vsebino izvedenih dokazov. Pravica do seznanitve z vsebino dokazov je tako kot pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov ena od prvin pravice do kontradiktornega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - SODNE TAKSE
VSL00085226
ZGD-1 člen 50, 50/1, 50/1-14, 512, 513. Odvetniška tarifa (2015) člen 3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 30, 30-1. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3. ZST-1 člen 37, 3771. ZST-1 tarifna številka 91111, 91112.
zahteva družbenika za informacije - pravica družbenika do informacije in vpogleda - sodna odločba o pravici do informacije in vpogleda - posredovanje dokumentov - umik zahteve - ustavitev postopka - povrnitev stroškov postopka - nagrada za nepravdni postopek - neocenljiva zadeva - vrednotenje odvetniških storitev - merila - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih - odprava bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - sodna taksa za postopek na prvi stopnji - umik predloga v nepravdnem postopku - znižana sodna taksa - vrnitev preveč plačane sodne takse
Zahteva predlagatelja za informacije in vpogled na podlagi 513. člena ZGD-1 predstavlja neocenljivo zadevo, zato je treba vrednost storitve določiti glede na merila iz 3. člena OT.
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, ali in kako je sodišče prve stopnje uporabilo merila iz 3. člena OT, zato je utemeljen pritožbeni očitek, da sklepa ni mogoče preizkusiti.
preživnina za mladoletnega otroka - sprememba višine preživnine - zvišanje preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - preživninska zmožnost staršev - premoženjsko stanje preživljalca - preživninske potrebe otroka - povečane potrebe otroka - naknadno spremenjene okoliščine - porazdelitev preživninskega bremena
Vsaka sprememba na strani preživninskega upravičenca ali zavezanca še ne opravičuje spremembe pravnomočno določene preživnine. Potrditi je treba nasprotnemu udeležencu, da morajo biti spremembe potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca bistvene.
zahteva družbenika za informacije - vpogled listin - konkurenčna dejavnost - kršitev družbenega interesa
Ugotovljeni spori med strankama so gotova dejstva in priznanje predlagatelja, da si prizadeva za interese konkurenčne družbe, kažejo na uporabo informacij v korist konkurenčne družbe. Najbolj tipičen primer obstoja subjektivne zavrnitvene predpostavke je uporaba informacije v korist konkurenčne družbe. Ukvarjanje s konkurenčno dejavnostjo nakazuje na možnost, da je bila zavrnitev vpogleda utemeljena.
Glede na to, da predlagatelj zadržuje posest osnovnih sredstev v lasti nasprotne udeleženke in jih ne uporablja v korist nasprotne udeleženke, je realno pričakovati, da bo za potrebe konkurenčne družbe uporabil tudi informacije, katerih pridobitev zahteva.
Prvostopno sodišče je kljub temu, da je pri ugotovljenem izhodiščnem preživninskem bremenu (70:30) pravilno upoštevalo (med drugim) materin pretežni prispevek k varstvu, vzgoji in preživljanju otrok, ki ga ni moč označiti v denarju, in ki se kvalitativno bistveno razlikuje od skrbi za otroka med izvajanjem stikov, vendarle premajhen poudarek namenilo očetovim stroškom za oskrbo obeh otrok med izvajanjem stikov, na kar se je sicer sklicevalo (povprečno pet dni v mesecu), vendar brez primernega odraza na višino očetove preživninske obveznosti oz. na porazdelitev preživninskega bremena med starša. Ob materialnopravni presoji, ki vsebuje ustreznejše upoštevanje očetovih stroškov zaradi časa z otrokoma predvidenih stikov v mesecu (cca. 1/6), preživnina, ki jo je dolžan plačevati pritožnik za vsakega od mladoletnih otrok, znaša za mld. A. A. 250,00 EUR vsakomesečno in za mld. B. B. 210,00 EUR vsakomesečno, kar za očeta predstavlja v končni posledici cca 58% deleža ocenjenih potreb vsakega od mladoletnih otrok.
ZNP-1 člen 42. ZPND člen 22a. ZPP člen 334, 334/2, 366a.
preprečevanje nasilja v družini - sklep o stroških - umik pritožbe
Ker je do umika pritožbe prišlo, preden je pritožbeno sodišče odločilo o pritožbi, je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 334. člena Zakona o pravdnem postopku, ki ga je treba uporabiti v zvezi z 22.a členom Zakona o preprečevanju nasilja v družini in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, vzelo umik pritožbe na znanje in o tem izdalo ugotovitveni sklep.
ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-2, 39/1-3, 53, 71, 71/1.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - zakonski pogoji za izrek ukrepa - duševna motnja - ogrožanje življenja in zdravja - nujnost in sorazmernost ukrepa - milejši ukrep - trajanje ukrepa - določljivost - mnenje izvedenca - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine
Čas zadržanja na zdravljenju je strokovno vprašanje, sodišče pa je tudi v tem navedlo utemeljene razloge, ki temeljijo na izvedenskem mnenju.
ZPND člen 19, 19/3, 22a, 22a/4. URS člen 32. KZ-1 člen 191, 191/1.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrepi po zpnd - podaljšanje ukrepa - dokazni standard verjetnosti - nasilje v družini - nasilje nad otrokom - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - tek kazenskega postopka - občutek ogroženosti - strah - zaščita žrtve - svoboda gibanja - načelo sorazmernosti
Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz namena ZPND, ki je prvenstveno v zavarovanju žrtev nasilja. Glede na izkazano kontinuirano psihično in fizično nasilje nad predlagateljico, ki ga je izvajal nasprotni udeleženec, zaradi katerega se, upoštevaje tudi starost predlagateljice in njeno sorodstveno razmerje do nasprotnega udeleženca, tega dokazano še vedno hudo boji, so izrečeni ukrepi oziroma njihovo podaljšanje, sorazmerni; načelo sorazmernosti državnim organom nalaga, da ustrezno zaščitijo žrtve, ob hkratnem upoštevanju meja pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrepi po zpnd - ukrep prepovedi približevanja - prenehanje ukrepa - nasilje v družini - psihično nasilje - stiki otrok s starši - odklanjanje stikov s strani otroka - odločanje o stikih z otrokom - postopek za ureditev stikov med starši in otroki - stiki v korist otroka - sprememba izvajanja stikov
Pravno sredstvo zoper odločbo, v kateri so določeni stiki med otrokom in očetom, na način, ki otroku ni v korist, je vložitev predloga v nepravdnem postopku za spremembo določenih stikov. Varstvo z izrekom ukrepa po ZPND pa je namenjeno temu, da se med drugim onemogoči psihično nasilje, ki ga nad žrtvijo nasilja izvaja družinski član.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - strinjanje z zadržanjem na zdravljenju - psihiatrično izvedensko mnenje - omejitev gibanja - ogrožanje življenja in zdravja - duševna motnja - poslabšanje paranoidne oblike shizofrenije - trajanje pridržanja - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov
Pritožnica ima zaradi duševne motnje - akutnega poslabšanja kronificirane paranoidne shizofrenije, hudo moteni presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoja ravnanja (kar se kaže kot nanašalno preganjalni blodnjavi sistem ter slušne in taktilne halucinacije - bolečina, otekanje možganov, ki jih blodnjavo interpretira, pritožnica pa nima uvida v svoje stanje, zanika bolezen in potrebo po njenem zdravljenju).
Zaradi tega huje ogroža predvsem svoje zdravje, kajti: pred sprejetjem v bolnišnico je samoiniciativno jemala višje odmerke kortikosteroidnega zdravila Medrol, ki ima sistemske učinke, saj slabi imunski s tako povečuje tveganja življenjsko ogrožujočih okužb, tudi sepse, opustila je jemanje predpisanih zdravil in je še vedno prepričana, da jih ne potrebuje, zato ji grozi dodatna kronifikacija paranoidne shizofrenije in s tem stopnjevanje nepovratnih strukturnih sprememb v možganih, ki slabšajo njen sekundarni kognitivni upad, hud upad funkcionalnosti in slabšajo možnost remisije.
Sodišče prve stopnje dilemo, ali je parcela 97/15 individualno pripadajoče zemljišče ali pa gre za zemljišče v javni rabi, materialno pravno pravilno razrešilo. Pri tem je pravilno izhajalo iz kriterijev določenih v prvem odstavku 43. člena ZVEtL-1 in upoštevalo, da zakon ne daje prednosti nobenemu kriteriju, ampak jih določa enakovredno in primeroma.
določitev stikov - stiki otroka s starimi starši - načelo otrokove koristi - zastopanje otroka - razmerja med starši in otroki - zakoniti zastopnik otroka - omejitev zastopanja - postavitev kolizijskega skrbnika - kolizijski skrbnik otroka
V postopkih, v katerih se odloča o pravnem položaju otroka, njegove pravice in koristi praviloma zastopajo njegovi starši kot njegovi zakoniti zastopniki. Če starši za otroka ne skrbijo, ga sodišče postavi pod skrbništvo in mu imenuje skrbnika, ki postane otrokov zakoniti zastopnik (257. člen DZ). Če obstaja utemeljen dvom, da starši oziroma skrbnik zaradi lastnih interesov svoje naloge ne bo opravil v korist otroka oziroma če so si njihove koristi v navzkrižju, sodišče otroku postavi kolizijskega skrbnika (269. člen DZ, peti odstavek 45. člena ZNP-1). S tem se omeji pravica staršev oziroma skrbnika, da zastopa otroka. Nalogo zastopanja otroka dobi kolizijski skrbnik, ki samostojno in nepristransko ugotavlja in zastopa otrokovo korist.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00085773
ZVEtL-1 člen 3, 29, 29/1, 29/3, 30, 30/1, 30/1-3, 50, 50/2. ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-8.
vzpostavitev etažne lastnine - ugotovitev obstoja stvarne služnosti - pravica stranke do izjave v postopku - ustavitev nepravdnega postopka in nadaljevanje v pravdnem postopku
Sodišče odloči o zahtevku za ugotovitev obstoja stvarne pravice na pripadajočem zemljišču, če med udeleženci ni spora o njenem obstoju ali o odločilnih dejstvih, sicer pa nepravdni postopek v tem delu ustavi in odloči, da se nadaljuje po pravilih pravdnega postopka.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - zakonski pogoji za izrek ukrepa - ogrožanje življenja in zdravja - duševna motnja - nujnost in sorazmernost ukrepa - milejši ukrep - izvedensko mnenje - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilen ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS), pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. člen Ustave RS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja (tretji odstavek 51. člen Ustave RS). Dovoljen je zgolj v izjemnih primerih, ko so zanesljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr, ki določa, da je zdravljenje osebe na oddelku pod posebnim nadzorom in brez posebne privolitve dopustno, če (1) ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in (3) če navedenih vzrokov ter ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.
pripadajoče zemljišče k stavbi - ugotovitev pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče, potrebno za redno rabo stavbe - parkirna mesta - dejanska raba površin - namenska raba - pretekla raba - prostorski akti
Zgolj dejstvo, da so etažni lastniki uporabljali zemljišče in tam parkirali svoje avtomobile in parcelo vzdrževali, ob vsej navedeni urbanistični podlagi, ne pomeni, da je parcela pripadajoče zemljišče obravnavane stavbe oziroma da je nujno potrebna za redno rabo stavbe. Parcela je bila vedno namenjena javni rabi, to je cesti, parkirna mesta pa so se predvidela na javnih površinah.
Pritožba nima prav, da za namembnost zemljišča stavbi zadošča že sama pretekla redna raba sporne parcele s strani stanovalcev. Namembnost zemljišča stavbi mora biti utemeljena kumulativno tako z urbanističnega kot tudi z dejanskega vidika, če naj govorimo o pripadajočem zemljišču stavbe. V obravnavani zadevi je podan zgolj dejanski vidik, ne pa tudi urbanistični.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00084773
ZVEtL-1 člen 3, 5, 5/1, 48. ZPP člen 189, 189/3, 274. ZNP-1 člen 42.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - skupno pripadajoče zemljišče - predlagalni nepravdni postopek - posebni postopki - zavrženje predloga - litispendenca - istovetnost strank - istovetnost zahtevka - udeleženci nepravdnega postopka - formalni udeleženci postopka - možnost udeležbe v postopku - učinek pravnomočnosti odločbe - argument analogije - procesna dejanja sodišča - poziv stranki k izjavi - vloga brez pravnih učinkov
Obravnavani položaj, v katerem so osebe pred seznanitvijo s strani sodišča, da o isti stvari že teče postopek, vložile samostojen predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča k istim stavbam, v zakonu ni izrecno urejen, je pa o dolžnem procesnem ravnanju sodišča mogoče sklepati ob uporabi argumenta analogije. Vložitev predloga je tako treba šteti za izjavo volje po udeležbi v postopku, ki že teče, navedbe v predlogu in ostalih vlogah pa kot procesno dejanje v tistem postopku.
DZ člen 2, 2/2, 5, 161, 162. ZDZdr člen 39. ZNP-1 člen 21, 21/1. KOP člen 3.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - ukrepi trajnejšega značaja - namestitev otroka v zavod - pogoj za izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - izdaja začasne odredbe - začasna odredba o zdravniškem pregledu ali zdravljenju - zdravljenje odvisnosti od alkohola ali drog - bolnišnično zdravljenje - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za odreditev ukrepov - zaščita pravic otroka po uradni dolžnosti - varstvo koristi otroka - zaščita otrok - posebno varstvo države - udeleženec v nepravdnem postopku - obstoj pravnega interesa - zdravstvena ustanova - postopek po ZDZdr
Sodišče prve stopnje z izpodbijano odločitvijo ni odredilo zadržanja in zdravljenja A. A. na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, zato tudi ni bilo dolžno ugotavljati pogojev za takšno zadržanje in uporabiti postopkovnih določb ZDZdr. Izpodbijana odločitev temelji na določbah DZ o ukrepih za varstvo koristi otroka, natančneje začasnih odredbah. Bistvo sprejete odločitve je v obveznosti A. A., da se z namenom odvrnitve hude ogroženosti svojega zdravja in življenja udeleži bolnišničnega zdravljenja odvisnosti od alkohola in prepovedanih drog. Dolžnosti ostalih udeležencev so podporne, namenjene so izpolnitvi A. A. obveznosti. Med njimi je tudi obveznost pritožnice, da A. A. sprejme na zdravljenje ter aktivira vse razpoložljive strokovne vire, da jo na njem zadrži, jo zanj motivira in jo v procesu zdravljenja podpira.
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-2, 43/1-3, 43/1-4, 47, 47/3, 50.
pripadajoče zemljišče k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - pretekla raba zemljišča - lastninjenje družbenih nepremičnin - uporaba parkirišča - izvedensko mnenje - trditveno in dokazno breme - informativni dokaz
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da kriteriji zajemajo časovno obdobje od izgradnje stavbe, h kateri se ugotavlja pripadajoče zemljišče, pa vse do lastninjenja družbenih zemljišč. Odločilni so torej pretekla raba in pretekla dejanska urejenost do lastninjenja družbenih zemljišč ter merila in pogoji prostorskih aktov za navedeno obdobje, ne pa sedanja raba oziroma sedanja dejanska urejenost ter sedanji standardi, na kar se v pritožbi neutemeljeno sklicujeta prvi in drugi nasprotni udeleženec.
stroški postopka - nepravdni postopek - kriterij, da vsaka stranka krije svoje stroške - pravica družbenika do informacij in obveščenosti - predlog predlagatelja za posredovanje informacij - posredovanje informacij družbeniku - izpolnitev
ZNP-1, ki se uporablja v tem postopku, v prvem odstavku 40. člena določa, da vsak udeleženec krije svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Po tretjem odstavku 52. člena ZGD-1, kadar je predlog v zadevi iz 50. člena ZGD-1 utemeljen, predlagateljeve stroške krije družba, če zakon ne določa drugače.