• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 50
  • >
  • >>
  • 21.
    VSLJ Sklep IV Cp 1422/2026
    19.8.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00095532
    DZ člen 152, 152/2. ZPP člen 360, 360/1. ZNP-1 člen 101
    zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - izvajanje starševske skrbi - polnoleten otrok - prenehanje starševske skrbi - pravni interes za nadaljevanje postopka - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje predloga - pravica do družinskega življenja - odločanje o stroških po prostem preudarku

    Ker je otrok udeležencev med postopkom postal polnoleten in je starševska skrb nad njim prenehala, je odpadel pravni interes za odločanje o zaupanju otroka v vzgojo in varstvo.

  • 22.
    VSLJ Sklep V Cp 915/2026
    18.8.2026
    NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00095574
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZVEtL-1 člen 3, 6, 12, 12/2, 13, 13/1. ZKN člen 54
    elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - pravica do izjave - izvedensko mnenje - izdelava elaborata - vsebina elaborata - seznanitev strank z elaboratom - vročitev elaboratov - pripombe na elaborat - vmesni sklep - vpis v kataster stavb - dejansko stanje nepremičnin - opredelitev samostojnih delov stavbe

    Sodišče elaborata, na katerega se sklicuje v izreku izpodbijanega sklepa, ni prejelo. Izvedenec je sodišču poslal le izvedeniško poročilo, v katerem je sicer navedeno, da vsebuje vse bistvene sestavine elaborata, vendar se bo evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru skladno z izrekom sklepa in ob upoštevanju določb ZKN opravilo na podlagi elaborata. Pritožnik ima pravico, da je seznanjen s celotnim elaboratom in da se izjavi o njegovi vsebini. Ker sodišče elaborata ni pridobilo in ker ga ni vročilo pritožniku v izjavo, je utemeljen pritožbeni očitek o kršitvi njegove pravice do izjave.

  • 23.
    VSLJ Sklep V Cp 1384/2026
    18.8.2026
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00095758
    ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 206, 206/1, 206/1-1, 208, 208/1, 208/3. ZD člen 163.
    prekinitev postopka - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka - prekinitev postopka po samem zakonu - prekinitev zapuščinskega postopka - smrt dediča med zapuščinskim postopkom

    Sodišče, ki je postopek prekinilo, bi tudi samo naletelo na identično procesno situacijo, kar pomeni, da ni smotrno in ne bi pospešilo postopka, če bi se iskanja odgovora na predhodno vprašanje lotilo samo.

  • 24.
    VSLJ Sklep V Cp 1356/2026
    14.8.2026
    NEPRAVDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
    VSLJ00095611
    ZVEtL-1 člen 6. DZ člen 239, 239/3, 241, 267.
    skrbnik za poseben primer - nepristranskost - odvetniška pisarna - kolizija interesov

    Dejstvo, da skrbnik za poseben primer po 6. členu ZVEtL-1 v nekem drugem postopku v zvezi z drugimi stvarmi zastopa osebo, ki je nasprotnik udeleženca v postopku, v katerem nastopa kot skrbnik za posebni primer (vendar zastopa drugega udeleženca), v ničemer ne izkazuje nepristranskosti skrbnika in ni ovira za opravljanje skrbništva.

  • 25.
    VSLJ Sklep III Cp 1438/2026
    14.8.2026
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00095908
    ZDZdr člen 48, 48/2, 52, 74, 75, 75/2, 79. ZDOsk člen 12.
    sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - zadržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - varovani oddelek - podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - paranoidna shizofrenija - parkinsonova bolezen - dolgotrajna oskrba

    Nasprotni udeleženec je po podatkih spisa tudi gibalno oviran. Agresiven je bil pred leti, sedaj pa so v ospredju težave, ki so posledica Parkinsonove bolezni s kognitivnim upadom. Kot je pojasnjeno v odgovoru na pritožbo, sam ne zmore niti osebne nege in hranjenja. Pritožnik ima verificiran varovani oddelek za osebe, ki zaradi posledic upada kognitivnih funkcij potrebujejo delno ali popolno pomoč in nadzor. To dokazujeta k pritožbi priloženi odločbi Ministrstva za solidarno prihodnost. Verificiran je torej za sprejem oseb s težavami, kakršne ima nasprotni udeleženec.

  • 26.
    VSLJ Sklep III Cp 1437/2026
    14.8.2026
    NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
    VSLJ00095372
    ZDZdr člen 46, 46/2, 47, 47/1, 62, 75, 75/2, 75/4
    psihiatrična bolnišnica - socialnovarstveni zavod - varovani oddelek - podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - zadržanje brez privolitve - narok - neformalni razgovor - zaslišanje - načelo neposrednosti - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine

    Sodišče o pridržanju v psihiatrični bolnišnici ali na varovanem oddelku SVZ odloča na podlagi neposrednega, osebnega stika z osebo, tako da osebo pred izdajo sklepa vidi in se z njo pogovori, če to dopušča njeno zdravstveno stanje. Določbi 46. in 62. člena ZDZdr je treba razlagati tako, da mora sodišče vedno vzpostaviti neposredni stik z osebo, pogovor (zaslišanje) pa se izpelje, če je možno glede na zdravstveno stanje osebe.

  • 27.
    VSLJ Sklep I Cp 1311/2025
    13.8.2026
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00096123
    ZUreP-3 člen 216, 216/1, 216/2, 327. ZPP člen 243.
    razlastitev - dejanska razlastitev - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - odškodnina za razlastitev nepremičnine po Zakonu o urejanju prostora - tržna vrednost nepremičnine - namenska raba nepremičnine - valorizacija odškodnine - izvedensko mnenje izven pravde kot del trditvenega gradiva stranke - zasebno izvedensko mnenje

    Zasebna cenitev, ki jo predloži stranka, predstavlja del njene trditvene in dokazne podlage in nima dokazne narave izvedenskega mnenja. Razlika med zasebno cenitvijo in izvedenskim mnenjem sama po sebi ne utemeljuje dvoma v pravilnost izvedenskega mnenja, če je to jasno, popolno in strokovno obrazloženo.

    Vrednost nepremičnine se ugotavlja glede na njeno namembnost in stanje ob dejanskem odvzemu. Odškodnina se praviloma odmeri glede na tržno vrednost nepremičnine v času, ko je razlastitveni zavezanec mogel z gotovostjo ugotoviti, da je oziroma bo izgubil lastninsko pravico, praviloma ob odvzemu posesti, pri čemer je treba tako ugotovljeno vrednost ustrezno valorizirati.

  • 28.
    VSLJ Sklep IV Cp 903/2026
    13.8.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00096042
    DZ člen 189, 190, 190/1, 190/2.
    višina preživnine - preživninske zmožnosti zavezanca - določitev potreb otroka - razporeditev preživninskega bremena - pridobitna sposobnost - dejanska zaposlitvena možnost

    Obseg zadovoljevanja otrokovih potreb sodoločajo materialne in pridobitne zmožnosti njegovih staršev. Neogibna je zadovoljitev bistvenih življenjskih potreb, manj nujne pa so socialne potrebe in razvedrilo. Ob boljših materialnih zmožnostih staršev je mogoče (in treba) zadovoljiti večji obseg otrokovih potreb. V primeru šibkejših razpoložljivih sredstvih sta starša dolžna v okviru svojih zmožnosti vložiti več truda, da se pokrijejo otrokove potrebe. Zahteva po trudu pada premo sorazmerno z nujnostjo potreb.

  • 29.
    VSLJ Sklep II Cp 302/2026
    13.8.2026
    NEPRAVDNO PRAVO - VOLITVE
    VSLJ00095655
    DZ člen 239, 239/2, 239/3, 240, 241, 242, 242/1, 243, 244, 244/1, 262, 262/1. ZVDZ člen 7, 7/2, 7/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZNP-1 člen 21, 22, 32, 32/1, 57, 58.
    postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasni skrbnik - odvzem volilne pravice - alzheimerjeva bolezen - pravica do pritožbe - upravičenci do pritožbe - prizadetost pravnega interesa - pravni interes za pritožbo - izbira skrbnika - želje varovanca - pravica do družinskega življenja - center za socialno delo kot skrbnik - naloge skrbnika

    Zaradi spremembe ZVDZ z novelo ZVDZ-E, ki je stopila v veljavo 10. 2. 2024, je materialnopravno nepravilna odločitev, da se nasprotni udeleženki odvzame volilna pravica.

    Obseg skrbnikovih nalog se določa ob upoštevanju konkretnih potreb osebe, ki se postavlja pod skrbništvo. To pa pomeni, da mora sodišče, preden naloge opredeli in ne glede na navedbe udeležencev, najprej preveriti ne le sposobnost, ampak ugotoviti tudi potrebe te osebe na vseh področjih vsakdanjega življenja.

  • 30.
    VSLJ Sklep III Cp 1434/2026
    13.8.2026
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00096712
    ZPND člen 3.
    nasilje v družini - družinsko nasilje - nasilje nad otrokom - prepoved približanja kraju ali določeni osebi - zavrnjen zahtevek - izkazanost nasilja - neizkazanost nasilnega dejanja

    Iz izvidov urgentnih zdravnikov ne izhaja, da bi bili otroci žrtve nasilja. V teh izvidih so navedbe otrok, da jih je tepla oziroma udarila babica, vendar jih, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, zaradi njihove neprepričljivosti in ostalih navedb otrok, kot npr. takrat sedemletne B. B., da ne ve, kam jo je babica udarjala, da ji je pri babici v redu in da je ni strah, ter ob hkratni ugotovitvi obeh zdravnikov, ki sta opravila preglede otrok, da ni mogoče ugotoviti nobenih poškodb oziroma modric, ni mogoče šteti kot dokaz nasilja.

  • 31.
    VSMB Sklep V Cp 79/2026
    11.8.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSMB00095711
    ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-14. DZ člen 67, 74, 74/1. ZNP-1 člen 9, 9/1.
    delitev dela skupnega premoženja - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - napotitev na pravdo - izpodbijanje zakonske domneve o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju - trditveno in dokazno breme v sporih iz družinskih razmerij

    DZ v prvem odstavku 74. člena postavlja zakonsko domnevo, da se pri delitvi skupnega premoženja šteje, da sta deleža na njem enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. V obravnavani zadevi, v kateri je predlagateljica v predlogu za delitev skupnega premoženja zatrjevala, da so predmetne premičnine del skupnega premoženja, ki ga je z nasprotnim udeležencem pridobila s skupnim delom in skupnimi sredstvi, učinkuje navedena zakonska domneva.

  • 32.
    VSLJ Sklep IV Cp 1156/2026
    11.8.2026
    NEPRAVDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSLJ00096724
    DZ člen 157, 161.
    začasna odredba v družinskih zadevah - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - sprememba izvajanja stikov - sprememba ureditve stikov - neizvrševanje roditeljske pravice - odtujitev otroka od roditelja - ogroženost otroka - izkazana težko popravljiva škoda - režim stikov

    Neizvrševanje stikov, katerih namen je v omogočanju vzpostavitve oziroma ohranjanju občutka povezanosti in navezanosti otroka na (oba) roditelja in obratno, lahko vodi do odtujitve otrok od roditelja, ki mu stiki niso omogočeni, kar pa, kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče, nedvomno predstavlja škodo, ki je težko popravljiva.

  • 33.
    VSLJ Sklep III Cp 1418/2026
    6.8.2026
    NEPRAVDNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
    VSLJ00095193
    ZDZdr člen 39, 48, 48/1, 53, 65, 65/3.
    sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna motnja - ogrožanje sebe in drugih - nadzorovana obravnava - poslabšanje zdravstvenega stanja - čas trajanja ukrepa

    Izpovedba udeleženke in izvedensko mnenje nudita zadostno oporo za sklepanje, da udeleženka v fazi poslabšanja bolezni, v katerem se nahaja, ne zmore razumeti svojega položaja in potrebe po zdravljenju niti ni sposobna sodelovanja v zdravljenju. Za izboljšanje zdravstvenega stanja, ki bo omogočalo sodelovanje, je po strokovni oceni izvedenke potreben čas petih tednov.

  • 34.
    VSLJ Sodba II Cp 19/2025
    4.8.2026
    STVARNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00095791
    Prvi Protokol k Evropski konvenciji o preprečevanju mučenja in nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja člen 1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. URS člen 33, 36, 67. SPZ člen 37, 37/1, 105, 105/1, 123, 123/1, 123/2. SZ-1 člen 52, 52/1. ZDZdr člen 74, 74/1, 75, 75/1. ZPP člen 214.
    izključitvena tožba - izključitev etažnega lastnika - postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - povrnitev stroškov brezplačne pravne pomoči

    Namestitev toženca v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda na podlagi sklepa sodišča je šteti za primeren ukrep, saj vzpostavlja mirno in varno sobivanje v večstanovanjski stavbi, ker do kršitev sosedskega sožitja s strani toženca ne bo več prihajalo. Hkrati pa gre za manj skrajen ukrep, saj toženec obdrži svojo lastnino.

  • 35.
    VSLJ Sklep II Cp 982/2026
    4.8.2026
    NEPRAVDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSLJ00095190
    MKPI člen 12. URS člen 35, 51, 51/3, 52. DZ člen 239, 239/2, 243, 262. ZPacP člen 20. ZNP-1 člen 6, 6/2, 70, 70/1.
    postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - razsodnost - stroški postopka - skrbnik

    Ob ugotovitvi, da je razsodnost nasprotnega udeleženca delno ohranjena ter da potrebuje zgolj nekoga, ki bo urejal njegove zdravstvene zadeve (prevoz, napotnice, naročanje...), je pravilno, da je v konkretnih okoliščinah skrbnici naloženo le sodelovanje v postopkih za izboljšanje in ohranitev zdravja nasprotnega udeleženca, ne pa tudi pritožbeno predlagano odločanje o medicinskih posegih in zdravljenju.

  • 36.
    VSLJ Sklep III Cp 1388/2026
    4.8.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00095095
    Protokol št. 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 1. URS člen 22, 32, 33. ZPND člen 3, 3/5, 19, 19/1.
    ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - izrek ukrepa brez izjave povzročitelja nasilja - psihično nasilje - fizično nasilje - ekonomsko nasilje - ugovorni postopek

    V postopkih po ZPND je standard materialne resnice nižji. Zadostuje, da so zatrjevana dejstva dokazana s stopnjo verjetnosti.

  • 37.
    VSLJ Sklep IV Cp 1119/2026
    30.7.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00095533
    ZNP-1 člen 55, 55/2. ZPP člen 336, 350, 350/1, 360, 360/1. DZ člen 141, 141/1, 141/5
    skupno varstvo in vzgoja otroka - določitev stikov z otrokom - omejitev stikov - zdravstveno stanje otroka - nevarna vožnja v cestnem prometu - dokazna ocena - poročilo centra za socialno delo - opredelitev do nerelevantnih navedb - določitev preživnine - premoženjsko stanje preživljalca - fiktivna odtujitev premoženja

    Obrazložitev, zakaj ni utemeljena predlagateljičina zahteva, da stiki do otrokovega 8. leta starosti potekajo le v kraju, kjer živi predlagateljica, na naslovu katere ima otrok stalno prebivališče.

  • 38.
    VSLJ Sklep III Cp 1387/2026
    29.7.2026
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00094909
    ZDZdr člen 39.
    sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - huda premoženjska škoda - ogrožanje življenja in zdravja - duševna bolezen - opustitev zdravljenja - preprečevanje škode - svobodna volja

    Izvedenka je ugotovila in prepričljivo obrazložila, da so tožnikovo nesmiselno zapravljanje in nerealne ideje o poslovnem uspehu posledica bolezni, zaradi katere ima močno okrnjeno presojo realnost. V tem primeru o svobodni volji niti ni mogoče govoriti, ker je pritožnikova zmožnost presoje zaradi bolezni močno okrnjena. Ni treba, da bi škoda že nastala, kot pravno zmotno meni pritožba; namen postopkov in ukrepov po ZDZdr je prav v tem, da se nastanek škode prepreči, zato je sodišče pravilno upoštevalo možnost bodoče, a realno grozeče škode.

  • 39.
    VSLJ Sklep IV Cp 1170/2026
    29.7.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00095000
    DZ člen 7, 203. ZNP-1 člen 6, 94, 94/1, 102, 102/3.
    postopek za varstvo koristi otroka - predlog - nepopoln predlog - procesna predpostavka - svetovalni razgovor - zapisnik o svetovalnem razgovoru - načelo otrokove koristi

    Ne DZ ne ZNP-1 ne določata, koliko časa lahko mine od svetovalnega razgovora v smislu 203. člena DZ do vložitve predloga (94. člen ZNP-1). Pri odločanju, ali naj se predlog za varstvo koristi mladoletnega otroka zavrže kot nepopoln, mora sodišče posebej skrbno upoštevati neformalno naravo postopkov za varstvo koristi mladoletnih otrok in načelo otrokove koristi, ki mora biti glavno vodilo sodišč v vseh postopkih v zvezi z mladoletnimi otroki, pa tudi možnost, da postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju in odločitvi o stikih začne tudi po uradni dolžnosti.

  • 40.
    VSLJ Sklep Cst 209/2026
    29.7.2026
    INSOLVENČNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00094883
    ZFPPIPP člen 121, 121/1, 342, 342/2, 347, 347/1, 365, 365/3, 366, 366/1, 369, 373. ZPP člen 80, 86, 86/3, 87, 87/3, 142, 142/4, 338, 338/1, 350, 350/2, 360, 360/3, 365, 365-3, 366. DZ člen 262. ZNP-1 člen 57, 57/3.
    postopek osebnega stečaja - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - pravica do pritožbe zoper sklep - predkupni upravičenec - pravica do pritožbe predkupnega upravičenca - vročanje sodnih pisanj - fikcija vročitve - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postopek po uradni dolžnosti - pravdna sposobnost kot procesna predpostavka - uveljavljanje predkupne pravice

    Zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu se sicer lahko pritožijo samo upniki, vendar je po presoji sodišča druge stopnje treba pravico do pritožbe zoper izpodbijani sklep zaradi varstva predkupne pravice, dovoliti tudi pritožnici kot predkupni upravičenki, saj je z izpodbijanim sklepom poseženo v njen pravni položaj.

    V 262. členu DZ je določen institut postavitve odrasle osebe pod skrbništvo. Ta določa, da sodišče osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni zmožna poskrbeti za svoje pravice in koristi, postavi pod skrbništvo in ji imenuje skrbnika. V skladu s tretjim odstavkom 57. člena ZNP-1, je mogoč začetek postopka tudi po uradni dolžnosti, če sodišče izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega bi bilo treba določeno osebo postaviti pod skrbništvo.

    Pritožnica ima v stečajnem postopku kot predkupna upravičenka položaj udeleženke v postopku. Enako kot stranka mora biti tudi ona sposobna razumeti pomen svojih dejanj in kakšne posledice jo lahko doletijo, če procesnih upravičenj, ki jih daje zakon (347. člen ZFPPIPP) ne uresniči. Njeno procesno ravnanje je mogoče presojati le, če je popolno poslovno sposobna. Le tedaj lahko stranka sama opravlja pravdna dejanja (pravdna sposobnost).

    Če pritožnica zaradi svojih zdravstvenih težav ni bila sposobna sama skrbeti za svoje pravice, torej ni razumela pomena svojega dejanja, ko se ni odzvala na poziv upraviteljice za podpis prodajne pogodbe in plačila kupnine, za pritožnico ne more veljati fikcija vročitve (četrti odstavek 142. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

  • <<
  • <
  • 2
  • od 50
  • >
  • >>