Stik z očetom za otroka predstavlja mučenje. Otroka, ki sta bila vrsto let izpostavljena nasilju očeta, se v roku treh mesecev ne moreta tako čustveno okrepiti, da bi se s svojimi stiskami lahko spopadala.
Glede na obrazloženo je sodišče v postopku sprejema ukrepa, s katerim je poseglo v starševsko skrb, ustrezno tehtalo tako ustavno pravico do starševstva, ki staršem primarno zagotavlja odločati tudi o vzgoji in izobraževanju svojih otrok, kot na drugi strani ali ravnanje staršev sledi otrokovi koristi ali jo ogroža.
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep sprejelo na podlagi 13. člena ZVEtL-1. Sodišče v postopku določitve pripadajočega zemljišča k stavbi med drugim tudi evidentira spremembe v zemljiškem katastru in katastru stavb, pri čemer za te potrebe pridobi strokovno podlago. Ko to strokovno podlago pridobi, se zainteresirane osebe o njej lahko izjavijo.
Sodišče s tem sklepom presodi zgolj skladnost elaborata s svojimi navodili in stanjem v naravi (vsebinska pravilnost) ter skladnost s tehničnimi pravili (formalna ustreznost). Gre za vmesni ugotovitveni postopek, saj se v njem obravnava izvedba parcelacije za zagotovitev ustrezne podlage za izvedbo vpisa in se presojajo morebitni ugovori udeležencev zoper tako strokovno podlago, medtem ko je upravnemu organu (katastru nepremičnin) pridržan le katastrski vpis. Obliko, vsebino in sestavine elaborata oziroma strokovne podlage pa natančneje določa Pravilnik o vodenju podatkov katastra nepremičnin, ki velja od 4. 4. 2022 (v nadaljevanju Pravilnik), pred tem pa je navedeno urejal Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru.
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilnega materialnopravnega izhodišča, ki ga je našlo v določbi 197. člena DZ. Ta omogoča, da se na predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določena preživnina, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena. Preživnino se določi tako, da se najde ustrezno ravnovesje med potrebami upravičenca in materialnimi ter pridobitnimi zmožnostmi obeh preživninskih zavezancev (189. člen DZ). Sprememba enega od pravno relevantnih dejavnikov pa lahko poruši omenjeno ravnovesje. V tem primeru zakon dopušča poseg v že določeno preživnino in s tem v izvršilni naslov. Spremembo preživnine utemeljujejo le bistveno spremenjene okoliščine, na podlagi katerih je bila preživnina določena.
Sodišče je v obravnavanem primeru takšne okoliščine ugotovilo. Povečanje potreb otrok, višji dohodek očeta in skrb še za enega otroka ter odsotnost stikov med očetom in predlagateljema utemeljujejo ugotovitev o bistveno spremenjenih okoliščinah.
Navedba, da gre za javno površino, je v nasprotju z ravnanjem pritožnice v postopku pred sodiščem prve stopnje, ko ni nasprotovala elaboratu in ugotovitvi, da je predmetna sporna parcela dovozna pot k navedenim trem stavbam.
Zatrjevana in ugotovljena je bila neutemeljena uporaba tuje stvari, ki je omejevala in onemogočala tožnici izvrševanje lastninsko pravnih upravičenj (da bi imela nepremičnino v svoji rabi - izključni posesti) in z njo prosto razpolagala (jo oddajala v najem). S tem je (vsaj) potencialno oziroma hipotetično prikrajšanje tožeče stranke izkazano. Na drugi strani je dovolj zatrjevana obogatitev na strani tožene stranke in vzročna zveza med njima.