CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00089661
ZNP-1 člen 6, 6/2, 34, 42. ZPP člen 286. ZS člen 99, 105a.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - splošni skupni del - posebni skupni del večstanovanjske stavbe - izključna lastninska pravica - priposestvovanje - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku - prekluzija v nepravdnem postopku - pojem krivde - poziv sodišča k podaji pripomb - krajevna pristojnost - lega nepremičnine
Tudi v predlagalnih nepravdnih postopkih sme udeleženec v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do izdaje odločbe, s katero se konča postopek na prvi stopnji, pri čemer je treba pojem krivde razlagati smiselno (42. člen ZNP-1), torej ob upoštevanju narave, vsebine in namena posamezne vrste nepravdnega postopka.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna motnja - bipolarna afektivna motnja - ogrožanje lastnega zdravja - ogrožanje življenja ali zdravja drugih - odklanjanje zdravljenja - pavšalne navedbe - izvedensko mnenje - čas zdravljenja - posebni varovalni ukrepi
Ker udeleženka v pritožbi posebej izpostavlja tudi to, da je bil v teku zdravljenja uporabljen poseben varovalni ukrep (telesno oviranje s pasovi - glej tretji odstavek 29. člena ZDZdr), pritožbeno sodišče pojasnjuje, da zakonske pristojnosti, da bi dovoljevalo ali preverjalo utemeljenost uporabe takega ukrepa nima. Ta se namreč odredi praviloma s strani zdravnika zaradi omogočanja zdravljenja ali zaradi odprave oziroma obvladovanj nevarnega ravnanja osebe, če so izpolnjeni še drugi zakonski pogoji; nadzor nad odreditvijo in izvedbo pa se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo upravni nadzor v zdravstveni dejavnosti. Izvedbo takega nadzora lahko na podlagi osmega odstavka 29. člena ZDZdr predlaga tudi udeleženka. Pritožbeno sodišče tudi nima nobene zakonske podlage za to, da bi odločalo o tem, kateri zdravniki sodelujejo pri zdravljenju in kateri ne.
razveljavitev zakonske zveze - civilna oseba - zmota - razveza zakonske zveze
V skladu z 51. členom DZ lahko zakonec, ki je bil prisiljen ali je v zmoti privolil v zakonsko zvezo, zahteva njeno razveljavitev.
Da so osebne lastnosti pri nasprotnem udeležencu, ki jih je predlagateljica ugotovila kmalu po sklenitvi zakonske zveze, torej okoliščine, katerim nasprotni udeleženec niti obrazloženo ne nasprotuje, in sicer, da je bil pred poroko s predlagateljico, v številnih spolnih zvezah v zameno za denar, darila, luksuzno življenje itd., kar izhaja iz obsežne pisne komunikacije, ki jo je predložila predlagateljica in za katero je nasprotni udeleženec sam pojasnil, da izvira iz leta 2015 oz. 2016, za slednjo pa je predlagateljica izvedela štiri mesece po poroki ter je po njenem mnenju v popolnem nasprotju z njenimi temeljnimi moralnimi vrednotami in prepričanji, takšne, da predstavljajo zmoto o osebnostnih lastnostih nasprotnega udeleženca oz. za zmoto v civilni osebnosti, saj nasprotni udeleženec nikakor ni oseba, za katero se je pred sklenitvijo zakonske zveze predlagateljici izdajal.
Po oceni sodišča druge stopnje so s strani nasprotnega udeleženca zamolčana dejstva, glede načina zagotavljanja materialnih dobrin oziroma načina življenja pred sklenitvijo zakonske zveze - ukvarjanje z moško prostitucijo, pošiljanje in prejemanje golih fotografij žensk, o lastnostih osebe, ki nesporno vplivajo na odločitev za (ne)sklenitev zakonske zveze in zamolčanje takšnih lastnosti predstavlja zmoto glede osebe zakonca.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - začasna odredba na predlog stranke - ogroženost otroka - nasilje v družini - načelo otrokove koristi - neformalni razgovor otroka s sodnikom - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - prepričljiva dokazna ocena - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - določitev stikov s sodno poravnavo - začasna sodna poravnava - začasna ukinitev stikov - onemogočanje stikov z očetom - razlog - ponovna vzpostavitev stikov - pavšalne pritožbene navedbe - konkretizacija pritožbenih navedb - kršitev pravice do izjave v postopku - neizvedba dokaza
Že materin predlog za izdajo začasne odredbe za določitev stikov pod nadzorom, s katerim mati predlaga, da se stiki z očetom določijo, kaže na to, da mati stikov ne onemogoča, temveč je stike začasno prekinila le zaradi navedb deklic o nasilju.
Kadar pritožba graja dokazno oceno sodišča prve stopnje ali kršitev pravice do izjave zaradi neizvedbe dokaza, mora jasno in določno navesti, katero odločilno dejstvo ni bilo ugotovljeno ali je bilo napačno ugotovljeno, argumentirano kritizirati dokazno oceno sodišča prve stopnje in tudi povedati, v čem bi bila izpodbijana odločitev sodišča drugačna, če bi bil ta dokaz izveden oziroma bi bilo to odločilno dejstvo drugače (pravilno) ugotovljeno.
DZ člen 262, 295. ZPP člen 80, 205, 205/1, 205/1-1, 206, 206/1, 206/1-3.
pravdna sposobnost - preverjanje po uradni dolžnosti - odvzem poslovne sposobnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - sojenje brez nepotrebnega odlašanja
Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka pravdno sposoben in ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik (80. člen ZPP). Z uveljavitvijo Družinskega zakonika (DZ) je bil institut delnega ali popolnega odvzema poslovne sposobnosti nadomeščen z institutom delne ali popolne postavitve odrasle osebe pod skrbništvo (295. člen DZ). Glede na to, da je namen obeh institutov isti, se tudi v primerih začetka postopka postavitve odrasle osebe pod skrbništvo prekine postopek v skladu s 3. točko prvega odstavka 206. člena ZPP
S pravilno uporabo določbe 3. točke prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče prve stopnje ni kršilo temeljnih načel pravdnega postopka, odločitev ni nasprotna načelu ekonomičnosti postopka in tožniku ne krši pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Po naravi stvari v primeru prekinitve postopka zaradi obstoja v zakonu predvidenega razloga za prekinitev postopka na strani stranke ne more pomeniti kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, saj razlog za zastoj ni na strani sodišča in ni neupravičen.
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 161, 161/1. ZIZ člen 273a. ZNP-1 člen 42, 100.
začasna odredba - stiki med starši in otrokom - ogroženost otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka
Zaradi morebitnega neizvrševanja stikov med očetom in otrokom je podana ogroženost otroka, kot temeljna predpostavka za izdajo začasne odredbe po določbi prvega odstavka 161. člena DZ. Takšno presojo je sodišče sprejelo na podlagi strokovnega poročila CSD iz katerega izhaja, da so stiki med otrokom in očetom nujni zaradi povezanosti otroka z očetom tudi, če so časovno kratke narave.
ZPP člen 70, 70/5, 70/6, 300, 300/3, 359, 365, 365-3. Sodni red (2016) člen 161, 161/2, 156.
predlog za izločitev uradne osebe - strokovni delavec CSD - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje predloga - pravnomočno rešena zadeva - dodeljevanje zadev po Sodnem redu - prepoved reformacije in peius
Pritožbeno sodišče pa pri uradnem preizkusu pravilne uporabe materialnega prava ugotavlja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je posledica pomanjkanja pravnega interesa zavrnitev predloga. Če stranka nima pravne koristi za obravnavanje njenega predloga, je posledica zavrženje, ne pa zavrnitev, predloga. Za tak primer gre v obravnavani zadevi. Kajti četudi bi bil predlagateljev predlog za izločitev strokovnih delavk CSD, ki sta podajali strokovno mnenje v zadevi II N 77/2023, utemeljen, predlagatelj od tega ne bi imel nobene koristi, ker je postopek II N 77/2023 že pravnomočno zaključen.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - sprejem brez privolitve - predlagatelj - najbližja oseba - pravica do osebne svobode - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - huda demenca - hujše ogrožanje lastnega zdravja - izvedensko mnenje - pravica do pritožbe
V postopku odločanja o pridržanju v socialno varstvenem zavodu brez privolitve zakon razumno omogoča položaj udeleženca eni - t. i. najbližji - osebi nasprotnega udeleženca.
V postopku ugotovljena dejstva, kontekstualizirana s strokovnimi dognanji in oceno sodne izvedenke, prepričajo, da mehke oblike pomoči, ki so (bile) večidel oprte na trud žene nasprotnega udeleženca, niso več dovolj.
DZ člen 7, 7/4, 141, 141/8. ZNP-1 člen 51, 51/2. KOP člen 3.
razmerja med starši in otroki - stiki otrok s starši - določitev stikov s sodno poravnavo - sprememba sporazuma o stikih - sprememba sodne poravnave s strani sodišča - sprememba okoliščin po sklenitvi poravnave - bistveno spremenjene okoliščine - načelo otrokove koristi - začasna ukinitev stikov - ponovna vzpostavitev stikov - postopnost pri vzpostavitvi stikov - obseg in način izvajanja stikov - namen stikov - čustvena navezanost - pridobitev mnenja otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Stiki se v času odločanja na prvi stopnji približno že dve leti dejansko niso izvajali v obsegu, kot je bilo dogovorjeno s sodno poravnavo, zato ni smiselno ohranjati takšne ureditve v veljavi.
Sodišče prve stopnje je stike pravilno uravnovesilo glede na dejansko zmožnost predlagatelja z namenom, da se otroke zaščiti pred nestabilnostjo stikov in razočaranjem, če oče na stik ne pride.
Ni zakonske podlage, da bi lahko sodišče starša, ki stikov z otrokom noče izvajati, v njihovo izvajanje prisililo.
postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - namestitev v varovani oddelek - pravica do izjave - možnost sodelovanja v postopku - odvetnik po uradni dolžnosti - skrbnost odvetnika - pravica do učinkovite pravne pomoči - nujni postopek - poseg v pravico do osebne svobode - duševno zdravje
V tem postopku je treba smiselno upoštevati procesna jamstva, ki so po tretjem odstavku 19. člena Ustave RS zagotovljena vsakomur, ki mu je odvzeta prostost. Obravnavani bolnik mora biti (ne glede na svojo bolezen in procesno sposobnost) med drugim seznanjen s tem, da ima pravico do pravne pomoči zagovornika, ki si ga svobodno izbere.
Sodišče je pravilno presodilo, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji iz 75. in 74. člena ZDZdr za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez njegove privolitve. Med njimi ni pogoja, da bi morala biti zadržana oseba postavljena pod skrbništvo in da bi ji moral biti v okviru nujnega postopka postavljen skrbnik kot zakoniti zastopnik.
prisilna hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - prisilna privedba - ne bis in idem
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila vročitev sklepa sodišča prve stopnje o prisilni hospitalizaciji z dne 27. 8. 2025 pravilna in da prisilna privedba s strani psihiatrične bolnišnice ni uspela, zaradi česar je z izpodbijanim sklepom z dne 3.11.2025 na podlagi četrtega odstavka 52. člena ZDZdr odredilo privedbo nasprotnega udeleženca v psihiatrično bolnišnico.
ZPND člen 3, 3/3, 3/5, 19, 19/1, 22g, 22g/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3, 8. Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulska konvencija) člen 31. DZ člen 162, 162/1, 162/1-3, 173, 177. ZNP-1 člen 96.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - pravica do družinskega življenja - pravica do stikov - mnenje otroka
Postopek po ZPND ni postopek, v katerem bi sodišče celovito presojalo ogroženost otroka in njegovo (kratkoročno in dolgoročno) korist ter tehtalo pravice in interese udeležencev. Ta postopek niti z vsebinskega niti s postopkovnega vidika ne nudi jamstev, ki morajo biti udeležencem družinskega razmerja zagotovljena v okviru varovanja in uresničevanja njihove pravice do družinskega življenja. Sklep, izdan v postopku po ZPND, zato ni odločba, s katero bi se lahko in smelo urediti, omejiti ali prepovedati stike med staršem in otrokom, zato tovrstne odločbe ne more nadomestiti, preprečiti ali vanjo poseči.
Varstvo otroka po ZPND in DZ je delno prekrivajoče se, v bistvenem pa dopolnjujoče varstvo.
ZVEtL-1 člen 42, 43, 43/1, 44. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
gradbeništvo in urbanizem - sodni izvedenec - skupno pripadajoče zemljišče - obseg pripadajočega zemljišča - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - parkirna mesta - stanovanjska soseska - prostorski akti
S prostorskimi akti ni bilo nedvomno določeno, katerim stavbam so posamezna parkirna mesta namenjena, vendar pa je izvedenka glede na zasnovo soseske, relativno enakomerno razporeditev parkirnih mest v soseski in kriterij oddaljenosti parkirnih mest od stanovanjskih stavb ugotovila, da posamezna območja stavb in parkirišč oblikujejo logično zaključene funkcionalne sklope oziroma funkcionalne podenote soseske. Tudi lokacijska dokumentacija potrjuje, da parcele predstavljajo skupno pripadajoče zemljišče obravnavanih stavb, saj iz nje izhaja, da so parkirna mesta locirana na odprtih parkiriščih ob predvidenih stanovanjskih cestah na robu površin za stanovanjske objekte.
Ne drži očitek pritožbe, da je sodna izvedenka prekoračila svoja pooblastila. Svoje mnenje je oprla na vsebino prostorskih aktov, upravnih dovoljenj in gradbene dokumentacije, ki se nanaša na obravnavane stavbe in zunanjo ureditev, ter opravila tudi terenski ogled in preučila sledove dejanske rabe obravnavanih zemljiških parcel ter morebitne vidne sledove pretekle redne rabe.
nadomestitev soglasja - posel, ki presega redno upravljanje - ureditev razmerij med etažnimi lastniki - soglasje etažnih lastnikov - večstanovanjska stavba - neskladna gradnja - uporabno dovoljenje - legalizacija objekta
Nadomestitev soglasja neskladne gradnje še ne legalizira, ampak predlagateljem zgolj omogoča, da postopek, v katerem bo o tem odločeno, sprožijo.
Z legalizacijo se ureja le pravno stanje objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju s pogoji v gradbenem dovoljenju tako, da se po uspešno zaključenem postopku vzpostavi zakonska domneva, da objekt ni neskladen in da ima uporabno dovoljenje oziroma se zanj uporabno dovoljenje lahko izda. Predmet tega postopka torej ne bo vprašanje, kdo je lastnik stavbe in njenih delov, ampak vprašanje, ali so za vzpostavitev te domneve izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZGO-1.
ZNP-1 člen 31, 31/2, 33, 33/1, 57, 57/3. DZ člen 262, 262/1.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - pravočasna pritožba - napačen pravni pouk - vsebinska presoja - obravnavanje pritožbe - postopek po uradni dolžnosti - pogoji za začetek postopka - postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - pogoji za postavitev začasnega skrbnika
Pritožnica utemeljeno opozarja, da je pravni pouk, podan v izpodbijanem sklepu, napačen in je vložena pritožba na podlagi določila prvega odstavka 33. člena ZNP-1 v zvezi z drugim odstavkom 31. člena ZNP-1 dovoljena, zaradi česar jo je pritožbeno sodišče vsebinsko presojalo.
Da sodišče lahko formira svojo materialnopravno odločitev o preživnini, mora ugotoviti dejstva, na katerih bo svojo odločitev zasnovalo. Njihova ugotovitev je najprej odvisna od udeležencev postopka. Ti so dolžni sodišču v celoti in po resnici posredovati oziroma ponuditi vsa njim znana, za odločitev sodišča odločilna dejstva in dokaze ter odgovoriti na to navezujoča se vprašanja sodišča. Predlagateljica v pritožbi poudarja preiskovalno načelo (7. člen ZNP-1), ki velja pri postopanju sodišča v postopkih za ureditev družinskih razmerij. To načelo pomeni, da lahko sodišče zaradi varstva otrok ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navajali. Tega načela pa ne gre razumeti tako, da so lahko udeleženci neaktivni in zgolj opazujejo, kaj bo storilo sodišče. Njihov pravni interes za odločitev jim narekuje sodelovalno dolžnost pri zbiranju procesnega gradiva, pri postavljanju dejanskih trditev in predlaganju dokazov.
Trditveno in dokazno breme udeležencev je med njih porazdeljeno glede na njihove materialno pravne položaje. Dejanske trditve glede preživninskih potreb mora postaviti preživninski upravičenec oziroma otrokov zakoniti zastopnik (starš), pri katerem otrok živi oziroma mu je zaupan.
sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - podaljšanje zadržanja - podaljšanje ukrepa - odločanje o potrebnosti nadaljnjega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - hujše ogrožanje lastnega zdravja
Sodišče podaljša zadržanje na omenjenem oddelku, če so še vedno izpolnjeni naslednji pogoji: - če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, - če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavno).
začasna odredba o stikih - ukinitev stikov - izvedensko mnenje - varstvo koristi otroka - nasilje nad otrokom - ogroženost otroka - stiki pod nadzorom - psihična obremenitev otroka - stiki v korist otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Ker je pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe posebej poudarjeno načelo hitrosti, sodišče o njem praviloma odloča na podlagi mnenja CSD, le izjemoma že v postopku za izdajo začasne odredbe angažira izvedenca.
Pritožbo, ki jo v imenu psihiatrične bolnišnice vloži oseba, ki ni njen zakoniti zastopnik niti pooblaščenec z opravljenim pravniškim državnim izpitom, sodišče kot nedovoljeno zavrže.
odvzem otroka staršem - podaljšanje ukrepa - razrešitev skrbnice - namestitev v rejništvo - namestitev otroka v zavod - pravica otroka do zagovornika
Ker pa odločitev o razrešitvi skrbnice, kot o začasnem ukrepu, ni potrebna zaradi odprave ogroženosti otrok, je potrebno v tem delu začasno odredbo razveljaviti in novi predlog predlagateljice v tem delu ponovno zavrniti. Pritrditi je sicer sodišču prve stopnje, da po določbi 174. člena DZ sodišče staršem odvzame otroka in ga namesti bodisi v rejništvo ali v zavod, kar pomeni, da se ti obliki namestitve medsebojno izključujeta.