• Najdi
  • <<
  • <
  • 44
  • od 50
  • >
  • >>
  • 861.
    VSL Sklep IV Cp 773/2024
    10.5.2024
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00074934
    ZPND člen 3, 3/4, 19, 19/3.
    nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - podaljšanje ukrepa - sorazmernost ukrepa - ocena ogroženosti
    Namen ukrepov sodišča, določenih v 19. členu ZPND, je prevencijski, torej da se v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja. Ko sodišče odloča o izreku ukrepov, ki posegajo v temeljne pravice, je poudarjen pomen načela sorazmernosti. Obseg in vsebina ukrepov sodišča mora biti sorazmerna stopnji ogroženosti žrtve nasilja, ob upoštevanju meja pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose.
  • 862.
    VSL Sklep IV Cp 500/2024
    10.5.2024
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00075411
    DZ člen 7, 7/4, 190. ZPP člen 411. ZNP-1 člen 6, 6/2, 7.
    začasna odredba o preživnini - začasna preživnina - nujno preživljanje otroka - novejša sodna praksa - načelo otrokove koristi - ogroženost otrokovega preživljanja - ogroženost otroka - stroški preživljanja - višina preživnine za mladoletnega otroka - otroški dodatek - višina plače - preživninske obveznosti obeh roditeljev - sprememba sklepa
    Prvo sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe o preživnini, sledeč stališču sodne prakse, ki se je oblikovalo še v času veljavnosti ZZZDR v zvezi z določili ZPP in ZIZ. Tedaj je bil osnovni pogoj za izdajo začasne odredbe o preživnini za otroka ogroženost njegovega nujnega preživljanja. Po uveljavitvi oziroma začetku uporabe DZ ter kasnejši spremembi ZIZ v letu 2021 je bilo takšno stališče sodne prakse vse bolj navzkriž z načelom otrokove koristi.

    Znesek preživnine po začasni odredbi za najnujnejše otrokove potrebe (nujno preživljanje) praviloma zagotavlja nižji življenjski standard otroka od tistega, ko starša za njegovo preživljanje prispevata prostovoljno ali na podlagi končne odločbe sodišča. Če razlike v času veljavnosti začasne odredbe ne more pokriti drugi od staršev, je na škodi kakovost otrokovega življenja. Dolgotrajno znižanje kakovosti življenja pomeni otrokovo ogroženost. Preživnina po začasni odredbi bi morala presegati znesek, potreben za otrokove nujne življenjske potrebe.
  • 863.
    VSL Sklep I Cp 780/2024
    9.5.2024
    NEPRAVDNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
    VSL00075797
    ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3, 53.
    sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - hujše ogrožanje lastnega zdravja - primernost in sorazmernost ukrepa - trajanje prisilnega ukrepa
    Nasprotni udeleženec zaradi ugotovljene hude duševne bolezni ni sposoben zaznavati potreb svojega stanja, prepoznati svoje bolezni, se nanjo ustrezno odzvati niti oceniti škodljivosti uživanja drog. Odklanjanje zdravljenja ni odraz njegove prave svobodne volje, ampak je posledica bolezni. Konkretno ga je že hudo ogrozilo: odrazilo se je v akutnem poslabšanju njegove bolezni, ki po ugotovitvah sodišča vodi do trajne invalidnosti pritožnika, če ostane nezdravljena. Dejanske ugotovitve o konkretni in realni pretekli in potencialni nevarnosti hujšega ogrožanja zdravja in življenja nasprotnega udeleženca utemeljujejo oceno o dopustnosti sprejema na zdravljenje brez privolitve zaradi resnega in konkretnega hudega ogrožanja pritožnika samega. Materialno pravna pogoja iz 1. in 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr za sprejem na zdravljenje brez privolitve sta izpolnjena.
  • 864.
    VSL Sklep IV Cp 766/2024
    9.5.2024
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00075485
    ZPND člen 3.
    nasilje v družini - ukrep po zpnd - zasledovanje - psihično nasilje - občutek ogroženosti - ukrep prepovedi približevanja - kršitev prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi - izrek denarne kazni - pravno sredstvo - ponavljanje pritožbenega očitka - sklicevanje na dokaz
    S sklepom sodišča je nasprotnemu udeležencu prepovedano približevati se predlagateljici, navezovati z njo stike ali vzpostavljati kakršnokoli srečanje z njo. Že kršitev teh prepovedi zadošča za izrek denarne kazni. Ugotovitev, da se je predlagateljica čutila ogroženo oziroma se je bala nasprotnega udeleženca, niti ni nujni zakonski pogoj za izrek denarne kazni, saj, kot že pojasnjeno, zadošča ugotovitev, da je nasprotni udeleženec kršil pravnomočno izrečeno prepoved.
  • 865.
    VSM Sklep III Cp 185/2024
    9.5.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSM00075106
    ZNP-1 člen 42, 55, 55/2, 101. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/1, 365, 365/1, 365/1-2.
    predlagalni nepravdni postopek - stroški postopka - prosti preudarek - okoliščine konkretnega primera - pravičnost
    Tako 101. člen ZNP-1, ki ureja povračilo stroškov v postopkih za varstvo koristi otroka, kot tudi splošnejša določba drugega odstavka 55. člena ZNP-1, ki ureja povračilo stroškov postopka v postopkih za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij, določata, da o stroških postopka sodišče odloči po prostem preudarku. Prosti preudarek je pravni standard, ki ga sodišče zapolni tako, da upošteva vse okoliščine primera, ki pa so lahko raznolike. Mednje se uvrščajo zlasti premoženjsko stanje udeležencev, razlogi za postopek, procesna racionalnost udeležencev oziroma obseg stroškov, krivda in drugi razlogi. Pri tem je tudi uspeh v postopku lahko ena izmed okoliščin, ki jo sodišče upošteva, ne more pa biti to edina okoliščina. Te okoliščine sodišče ovrednoti v smislu pravičnosti.
  • 866.
    VSL Sklep I Cp 125/2024
    9.5.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00076647
    ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 76/3. ZNP-1 člen 25, 26, 149. SZ-1 člen 25a, 76. SPZ člen 105, 105/1, 105/5, 116, 118, 118-5.
    uporaba stvari v solastnini - poslovna stavba - način uporabe - priznanje lastnosti stranke v postopku - skupnost etažnih lastnikov kot stranka v postopku - pogoji za sposobnost biti stranka - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - upravnik stavbe - upravni odbor - pogodba o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki - umik predloga - nadaljevanje postopka - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa - postopek za ureditev razmerij med solastniki - predmet postopka - oddajanje skupnih delov v najem

    SPZ, ki je stopil v veljavo 1. 1. 2003, za nastanek etažne lastnine poleg pravnega posla ali odločbe predpisuje tudi vpis v zemljiško knjigo, a ta zakon zatečenega stanja glede prej nastale etažne lastnine ni ukinil. Tako nastalo etažno lastnino je sodna praksa ves čas priznavala in ji nudila ustrezno pravno varstvo.

    Iz dejstva, da je na obravnavani stavbi vzpostavljena dejanska etažna lastnina oziroma le navidezna solastnina, pa nadalje izhaja, da so posamezni dejanski etažni lastniki solastniki skupnih delov (glej prvi odstavek 105. člena SPZ), pri čemer gre za posebno obliko solastnine, saj njena delitev (praviloma) ni mogoča (glej peti odstavek 105. člena SPZ). Etažni lastnik s tem, ko pridobi lastninsko pravico na posameznem delu, nujno in neodvisno od svoje volje postane član posebne solastninske skupnosti z drugimi etažnimi lastniki, ki ne more prenehati, dokler etažna lastnina obstaja.

    Etažni lastniki so notranja razmerja glede uporabe, uživanja in upravljanja solastnih (skupnih delov) uredili s pogodbo o vzajemnih razmerjih, iz katere med drugim izhaja, da ima skupnost etažnih lastnikov oziroma solastnikov skupnih delov svoje organe (skupščina in upravni odbor) in dogovorjen mehanizem odločanja, kar jo v tem pogledu približuje pravnim osebam.

  • 867.
    VSL Sklep IV Cp 666/2024
    9.5.2024
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00075452
    DZ člen 141, 143, 143/1.
    začasna odredba - pravica do stikov - stiki med starši in otrokom - spor iz družinskih razmerij - največja korist otroka - prosta dokazna ocena - mnenje otroka - otrokova želja - upoštevanje otrokovih želja - spolno nasilje - spolno nadlegovanje - odklanjanje stikov - prepoved stikov z otrokom
    Ne glede na to, da je odvzem stikov eden hujših ukrepov po DZ, je v obravnavani zadevi treba upoštevati jasno izraženo voljo mld. A. A., da stikov z očetom ne želi.
  • 868.
    VSL Sklep IV Cp 635/2024
    8.5.2024
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00076335
    DZ člen 161.
    pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - prešolanje brez soglasja staršev - nadomestitev soglasja starša - ogroženost otroka - prebivališče otroka - prevoz v osnovno šolo - opravljanje šolskih obveznosti - redno šolanje
    Z verjetnostjo je izkazano, da sta otroka pri očetu ostala zaradi stiske in strahu, ki sta ga občutila v materinem okolju. Ko sta otroka živela pri materi, sta obiskovala OŠ, ki je sedaj od njunega bivališča oddaljena več kot 100 km. Zato v šolo dejansko ne hodita, pač pa jima šola pošilja snov vsakih nekaj dni. Omenjeni način šolanja na daljavo nikakor ni enakovreden običajnemu in je verjetno, da bi bil razvoj otrok ogrožen, če bi se tak način nadaljeval za nedoločen čas. Ker sedaj otroka, stara 12 in 13 let, dejansko živita pri očetu, je treba redno šolanje takoj in nujno zagotoviti, to pa je trenutno možno tako, da se nadomesti materino soglasje za prešolanje.
  • 869.
    VSL Sklep I Cp 742/2024
    30.4.2024
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00075489
    ZDZdr člen 39, 39/1, 53.
    psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - prisilna hospitalizacija - duševna motnja - blodnjavost - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - obrazložitev izpolnjenosti pogojev - strokovno vprašanje - nepopolno izvedensko mnenje
    Sodišče dejanskega stanja ni v zadostni meri raziskalo in posledično v izpodbijanem sklepu ni ugotovitev, na podlagi katerih bi bil mogoč zanesljiv sklep, da so pogoji za prisilno hospitalizacijo izpolnjeni. Tudi izvedensko mnenje ne dosega stopnje obrazloženosti in se sodišče z njim ne bi smelo zadovoljiti.

    Zadržanje ni avtomatično upravičeno zaradi nadaljnje diagnostike, ker se ta lahko opravi tudi ambulantno, hipotetično ogrožanje pa tudi ne more upravičiti zadržanja. Zadržanje kot skrajni ukrep je dopusten, če so ugotovljene konkretne okoliščine, ki utemeljujejo sklep, da je voljna sfera osebe zaradi duševne bolezni/duševnega stanja prizadeta in da je to vzrok za hujše ogrožanje zdravja oseb iz njegovega okolja oziroma lastnega zdravja ali ogrožanja življenja ali povzročanja hude škode sebi oziroma drugim.
  • 870.
    VSL Sklep I Cp 742/2024
    30.4.2024
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00074874
    ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3, 40, 53.
    sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - izvedensko mnenje - obstoj duševne motnje - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nepopolno izvedensko mnenje

    Zadržanje kot skrajni ukrep, ki pride v poštev samo v primeru, če milejši ukrepi ne zadostujejo, je dopusten, če so ugotovljene konkretne okoliščine, ki utemeljujejo sklep, da je voljna sfera osebe zaradi duševne bolezni/duševnega stanja prizadeta in da je to vzrok za hujše ogrožanje zdravja oseb iz njegovega okolja oziroma lastnega zdravja ali ogrožanja življenja ali povzročanja hude škode sebi oziroma drugim.

  • 871.
    VSK Sklep I Cp 167/2024
    29.4.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSK00083270
    ZPP člen 82, 105, 108, 111, 180a. ZNP-1 člen 23.
    solastnina - delitev solastnine - udeleženci postopka za delitev solastne stvari - nujni sosporniki - nepopoln predlog - označba stranke - opredelitev stranke - rok za dopolnitev - predlog za postavitev začasnega zastopnika - začasni zastopnik

    Vsaka vloga mora biti razumljiva in obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava. Ena od teh osnovnih predpostavk je tudi pravilna in popolna opredelitev strank (nasprotnega udeleženca). Na tej podlagi je mogoče ugotoviti, kdo je ta oseba, ali sploh obstaja, ali je še živa in kje prebiva.

    Neustrezne označbe stranke oziroma nepopolnosti predloga ni mogoče sanirati s postavitvijo začasnega zastopnika.

    1. 872.
      VSL Sklep I Cp 56/2024
      26.4.2024
      NEPRAVDNO PRAVO
      VSL00074610
      ZNP člen 177. ZNP-1 člen 214. OZ člen 345.
      sodni depozit - dvig denarnih sredstev - pasivnost udeleženca - prekluzivni ali zastaralni rok - zakonski prekluzivni rok - epidemija - interventni ukrepi
      177. člen ZNP (enako velja za sedaj veljavni 214. člen ZNP-1) sicer govori o zastaranju pravice, a pritožbeno sodišče meni, da je rok, ki ga določa, pravilneje opredeliti kot prekluzivni. OZ namreč v 345. členu določa, da se pravila o zastaranju ne uporabljajo v primerih, ko je v zakonu določen rok, v katerem je treba vložiti tožbo ali opraviti določeno dejanje, ker bi bila sicer pravica izgubljena. In do take posledice pride tudi v primeru pasivnosti udeleženca postopka o sodnem depozitu. Predmet, ki je bil dan v depozit, s potekom roka postane last Republike Slovenije, pravica udeleženca zahtevati izročitev, pa ugasne. Taka posledica tudi sicer za zastaranje ni značilna, saj pri zastaranju pravica ne ugasne, ampak preneha le pravica zahtevati izpolnitev. Tudi to, da potek roka sodišče upošteva po uradni dolžnosti in da mora sodišče na rok udeleženca opozoriti (glej 173. in 175. člen ZNP), ni značilno za zastaralni rok. Zastaranje namreč sodišče upošteva le na ugovor stranke.

      Država je v zvezi s to epidemijo Corona virusa z zakonom (ZZUSUDJZ) in s sklepi Vlade RS med drugim določila, da roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom, kamor sodi tudi rok po 177. členu ZNP oziroma 214. členu ZNP-1, ne tečejo v skupnem trajanju 115 dni.
    2. 873.
      VSC Sklep II Cp 138/2024
      26.4.2024
      NEPRAVDNO PRAVO
      VSC00078500
      ZDZdr člen 39, 71, 74, 75, 78.
      zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - odpustitev iz oddelka pod posebnim nadzorom pred potekom roka
      Sodišče prve stopnje je po oceni sodišča druge stopnje napravilo prepričljivo dokazno oceno, temelječo na metodološkem načelu iz 8. člena ZPP, in pravilno zaključilo, da pogoji za odpust po 78. oz. 71. členu ZDZdr niso podani, ker se zdravstveno stanje udeleženca še ni toliko izboljšalo. Tako pritožba ne uspe prepričati, da ne bi bilo več razlogov za zadržanje udeleženca v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda.
    3. 874.
      VSL Sklep I Cp 636/2024
      25.4.2024
      DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
      VSL00076015
      DZ člen 240, 242, 242/1, 243, 246, 250, 250/1.
      postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izbira skrbnika - imenovanje skrbnika - izvedensko mnenje - naloge skrbnika

      Pri imenovanju skrbnika sodišče upošteva predvsem želje varovanca, če jih je ta izrazil ter če je sposoben razumeti njihov pomen, posledice, in je to v njegovo korist. Upošteva tudi želje sorodnikov, če so te v varovančevo korist.

    4. 875.
      VSL Sklep I Cp 715/2024
      25.4.2024
      NEPRAVDNO PRAVO
      VSL00075697
      ZDZdr člen 39, 39/1.
      zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - razveljavitev sklepa - prisilni ukrep - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - poseg v osebnostno pravico - standard obrazloženosti - pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena
      Zadržanje kot skrajni poseg, ki pride v poštev samo v primeru, če milejši ukrepi ne zadostujejo, je dopustno, če so ugotovljene konkretne okoliščine, ki utemeljujejo sklep, da je voljna sfera osebe zaradi duševne bolezni/duševnega stanja prizadeta in da je to vzrok za hujše ogrožanje lastnega zdravja oz. zdravja drugih, ogrožanje življenja ali povzročanja hude škode sebi oz. drugim. Sodišče niti ni ugotovilo, da bi pridržana oseba ogrožala svoje življenje oz. huje ogrožala svoje zdravje. Opuščanje psihiatrične terapije ne izpolnjuje zakonskega standarda ogrožanja življenja/hujšega ogrožanja zdravja. Razlogi sklepa predstavljajo (predvsem) povzetek izvedenskega mnenja in prepis zakonskega teksta, čeprav bi morale biti ugotovljene in obrazložene konkretne, ne pa le posplošene okoliščine, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na realno nevarnost ogrožanja varovanih dobrih. Zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
    5. 876.
      VSL Sklep II Cp 1421/2023
      25.4.2024
      NEPRAVDNO PRAVO
      VSL00081900
      ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-2, 43/3, 44. ZVEtL člen 7, 7/4, 7/4-1.
      ugotovitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - dostopna pot - izvedensko mnenje - postavitev izvedenca gradbene stroke - nestrinjanje z mnenjem izvedenca - postavitev drugega izvedenca - obrazloženost dokaznega predloga - uporaba zemljišča - parkiranje - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - pridobitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču - dobra vera

      Neutemeljeni so očitki o obstoju sporazuma glede dovozne poti (na sedanjih parcelah 253/8 in 252/2). Sodišče je natančne in izčrpne razloge podalo v 32. do 39. točki obrazložitve. Predstavniki uporabnikov stavb so se strinjali z rešitvijo glede dovozne poti do vseh treh stavb, predvideno v lokacijski dokumentaciji v zvezi s prenovo hiše na A. ulica 3. Pritožbeno stališče, da so se dogovorili le o parcelaciji, nima opore v listinah, na katere se je oprlo sodišče prve stopnje. S strani uporabnikov vseh treh stavb (tedanjih imetnikov pravice uporabe) je bilo v isti listini dano dovoljenje za izvedbo vknjižbe na parc. št. 252 in 253, a tudi soglasje z dovozno potjo, predvideno v lokacijski dokumentaciji. Ugotovitvam, da je soglašal s parcelacijo in da je tudi kasnejša dokumentacija v zvezi z gradnjo stavbe 282 vključevala isto dostopno pot, pritožnik ne oporeka. Na pritožničino pobudo izvedena kasnejša združitev parcel 253/1, 253/2 in 253/3 sama za sebe ne potrjuje, da parcelacija, izvedena v postopku pridobivanja dovoljenj za prenovo stavbe 282, ni zaživela. Glede na to, da etažnim lastnikom stavbe 281 niso odvzeta upravičenja v zvezi z uporabo dostopne poti, so pritožbene navedbe o tem, da so jo vedno uporabljali, nepomembne. Ugotovitev, da so jo ves čas uporabljali tudi lastniki stavb 282 in 466, pa temelji na izčrpni oceni izpovedb vseh zaslišanih v postopku, tako da s pritožbenim izpostavljanjem posameznih delov izpovedb posameznih izmed zaslišanih ni vzbujen dvom o njeni pravilnosti.

      Uporaba zemljišča za parkiranje je resda indic v prid ugotovitvi, da gre za pripadajoče zemljišče, a sama po sebi ne zadostuje za tako sklepanje. Sodišče prve stopnje je ugotovitve v zvezi s parkiranjem pravilno ovrednotilo v luči ugotovitev o vsebini listin, povezanih z gradnjo. Nenazadnje je bilo ugotovljeno, da so uporabniki stavbe 281 sicer parkirali na zemljišču, ki po izpodbijani odločbi pripada k stavbi 282, a hkrati tudi, da tega zemljišča niso šteli kot svojega. Potreba po prostoru za parkiranje ni zadostna podlaga za zaključek, da gre za (skupno) pripadajoče zemljišče.

    6. 877.
      VSM Sklep III Cp 242/2024
      18.4.2024
      NEPRAVDNO PRAVO
      VSM00075083
      DZ člen 197, 197/1. ZPP člen 8.
      znižanje preživnine - dokazovanje z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - načelo venire contra factum proprium
      Pritožbena graja, da bi sodišče prve stopnje moralo za ugotavljanje višine predlagateljevih prihodkov iz naslova kmetijske in strojne dejavnosti postaviti izvedenca, ni utemeljena. Pregled spisa namreč pokaže, da je predlagatelj na prvem naroku za glavno obravnavo 21. 11. 2023 za namene ugotavljanja, ali je njegov rovokopač v stanju, da se z njim opravlja delo, predlagal izvedenca gradbene mehanizacije, v vlogi z dne 22. 11. 2023 (s katero je odgovoril na vlogo nasprotne udeleženke, ki mu je bila vročena na naroku dan prej) pa je predlagal postavitev izvedenca kmetijske stroke glede ugotavljanja donosnosti njegove kmetije ter izvedenca kmetijske oziroma gradbene mehanizacije glede ugotavljanja zmožnosti opravljanja dela z delovnim strojem (rovokopačem). Sodišče prve stopnje je pozneje, in sicer z dopisom z dne 7. 12. 2023, udeleženca obvestilo, da ocenjuje, da je stvar zrela za razsojo, in ju pozvalo, naj se izjavita, ali soglašata, da sodišče o zadevi odloči brez razpisa nadaljnjega naroka za glavno obravnavo. Predlagatelj z elektronskim sporočilom z dne 11. 12. 2023 sodišču sporočil, da z navedenim soglaša. To po prepričanju sodišča druge stopnje pomeni, da je soglašal z oceno sodišča prve stopnje, da je stvar zrela za razsojo in da lahko sodišče odloči brez razpisa nadaljnjega naroka za glavno obravnavo. Zato se ne more v pritožbi uspešno sklicevati na to, da zadeva še ni bila zrela za razsojo, ker dokaz, ki ga je predlagal pred pozivom sodišča z dne 7. 12. 2023, ni bil izveden (gre za ravnanje v nasprotju s predhodnimi dejanji, lat. venire contra factum proprium).
    7. 878.
      VSL Sklep I Cp 2197/2023
      18.4.2024
      CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
      VSL00074740
      ZVEtL-1 člen 13, 13/6, 17, 17/3, 17/3-2. ZNP-1 člen 216, 216/1. ZNP člen 119. SPZ člen 70. ZPP člen 181, 181/3, 252.
      predlog za vzpostavitev etažne lastnine - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - pogoji za začetek postopka - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - vzpostavitev etažne lastnine - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - postopek za delitev stvari v solastnini - ugotovitveni postopek - predhodno vprašanje

      Obstoj oziroma neobstoj dejanske etažne lastnine - navidezne solastnine je predhodno vprašanje, od katerega je odvisno, ali se etažna lastnina na stavbi lahko vzpostavi po določbah ZVEtL-1, ali po določbah ZNP o delitvi stvari v solastnini. Sporno pravno razmerje, o obstoju/neobstoju dejanske etažne lastnine oziroma navidezne solastnine, je treba zaradi pravilnega vodenja postopka identificirati pred izvajanjem dokaza z izvedencem, nato pa izvedencu natančno označiti predmet njegovega dela in pojasniti, kaj je predmet izdelave strokovne podlage za evidentiranje sprememb v katastru.

    8. 879.
      VSL Sklep II Cp 642/2024
      17.4.2024
      NEPRAVDNO PRAVO
      VSL00076297
      ZDZdr člen 74, 75.
      sprejem osebe v varovani oddelek - odločba o sprejemu na varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - psihiatrična bolnišnica - končano zdravljenje - finančni položaj
      Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni (zakonski) pogoji za sprejem nasprotne udeleženke v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez njene privolitve. Slab finančni položaj nasprotne udeleženke in pritožnika nima nobenega vpliva na pravilnost odločitve sodišča.
    9. 880.
      VSL Sklep IV Cp 514/2024
      17.4.2024
      DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
      VSL00076292
      DZ člen 141, 141/8, 142, 142/1.
      spor iz družinskih razmerij - rejništvo - oddaja v rejništvo - soglasje staršev - pravica do stikov - stiki otroka s starimi starši - sprememba ureditve stikov - res iudicata - pravnomočno razsojena stvar - spremenjene okoliščine - bistveno spremenjene razmere - sodna poravnava - meje pravnomočnosti
      Vsaka sprememba, dogodek ali pripetljaj ne more že nujno voditi v vnovično sodno pretresanje razsojenih vprašanj. Za poseg v pravnomočno odločitev morajo biti podani posebej utemeljeni razlogi - sprememba bistvenih, pravno relevantnih okoliščin, na katerih sloni prvotna odločitev, v tem primeru prvotna določitev stikov.
    • <<
    • <
    • 44
    • od 50
    • >
    • >>