V primeru nezakonite razporeditve, je delavec upravičen le do take plače, ki bi jo prejemal, če ne bil nezakonito prerazporejen oz. če bi delal na prejšnjem delovnem mestu.
Pri izračunu plače, ki bi jo delavec zaradi nezakonite razporeditve moral prejeti, ni mogoče upoštevati izračuna plače primerjalnih delavcev, ker ne upošteva dejanskega števila opravljenih delovnih ur, odstotnosti, odstotka dodatka na stalnost, ki je različen za posamezne delavce, delovne uspešnosti konkretnega delavca ...
Osnova za izračun pripadajoče razlike je plača, do katere bi bila tožnica upravičena, če bi delala na tistem delovnem mestu, na katerem je delala pred nezakonito razporeditvijo, ob upoštevanju njene povprečne delovne uspešnosti iz obdobja pred prerazporeditvijo na drugo delovno mesto.
V konkretnem primeru bi bila objava odgovora utemeljeno zahtevana le v primeru, v kolikor bi odgovor na prispevek novinarke kot reakcija na informacijo, vseboval bistveno dopolnjevanje dejstev in podatkov, ki so bili v prispevku izpuščeni, pa je zato ta nepopoln glede svoje bistvene sestavine.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZDR člen 90, 90. ZTPDR člen 58, 58/1, 58/1-7, 58/3, 58, 58/1, 58/1-7, 58/3.
disciplinska kršitev - bančno poslovanje - zloraba položaja
Tožnica je s svojim ravnanjem storila hujšo kršitev delovnih obveznosti (zloraba položaja in prekoračitev danih pooblastil), ker je na delovnem mestu "kontrolor v sektorju poslovanja s prebivalstvom" prenesla sredstva s tekočega računa drugega komitenta na svoj tekoči račun ter si na ta način zagotovila odobritev limita v naslednjem letu. Zloraba pložaja je v tem, da kršitelj sicer ima pooblastilo za dejanje, vendar tega ni opravil v interesu delodajalca, pač pa v svojem interesu oz. za svoje koristi. S takim ravnanjem je delavka okrnila ugled bančnega poslovanja in podrla zaupanje komitentov, zaradi česar ji je delodajalec zakonito izrekel ukrep prenehanja delovnega razmerja.
Delavcu avtobusne postaje je zakonito prenehalo delovno razmerja zaradi izrečenega disciplinskega ukrepa, če je dokazano, da je namenoma zadržal 100 HRK, ki mu jih je potnik izročil le za toliko časa, da sam opravi menjavo deviz v menjalnici in potem plača vozovnico v tolarjih. S tem, ko delavec avtobusne postaje ni hotel tega denarja vrniti potniku, temveč ga je skril v žep in zanikal njegov prejem, je storil hujšo kršitev delovnih obveznosti, ki ga akt delodajalca opredeljuje kot zadrževanje ali izposoja denarja od opravljanja storitev.
Delavec se lahko odpove svojim denarnim terjatvam, do katerih bi bil sicer po zakonu ali po kolektivni pogodbi upravičen. Taka izjava oz. odpoved pa je pravno učinkovita in dopustna le, če je podana kot jasna in nedvoumna izjava volje. S tem, ko je delavec podal odpoved delovnega razmerja, ki jo je delodajalec sprejel, delodajalec ni mogel šteti, da so s tem poravnane vse medsebojne obveznosti, če to v odpovedi delovnega razmerja ni izrecno zapisano.
ZVD člen 16, 28, 16, 28. ZPP (1977) člen 353, 353/1, 354, 354/2, 365, 365/2, 373, 373-4, 353, 353/1, 354, 354/2, 365, 365/2, 373, 373-4. ZOR člen 154, 200, 154, 200.
krivdna odgovornost delodajalca - varno delo - uporaba neprimernih delovnih sredstev
Tožena stranka ni storila vseh potrebnih ukrepov za varno delo delavcev, ko je delavcem prepustila odločitev glede tega, kakšna delovna sredstva naj uporabljajo pri delu. V konkretnem primeru tožnica pri čiščenju cevi na višini 2 metrov ni uporabljala primerne lestve, pri čemer je izostala tudi kontrola njenega dela s strani odgovornih oseb tožene stranke, da bi jo opozorile na nevarnosti in potrebno zaščito oz. ji dale ustrezno ustno navodilo, zaradi česar je delodajalec krivdno odgovoren za njeno nesrečo pri delu, ko je zdrsnila in padla z lestve ter se pri tem poškodovala.
V primerih prevzema določene dejavnosti z vsemi delavci, ki brez vmesne prekinitve delovnega razmerja nadaljujejo delo v isti dejavnosti pri drugem delodajalcu, je podana kontinuiteta delovnega razmerja, zaradi česar je pri uveljavljanju odpravnine po 3. odstavku 36. f člena ZDR šteti, kot da delavec ob prehodu k drugemu delodajalcu ni spremenil zaposlitve in mu priznati odpravnino ob upoštevanju celotne delovne dobe in ne le delovne dobe pri zadnjem delodajalcu.
1. Nastopilo je zastaranje vodenja disciplinskega postopka, če je podal direktor tožene stranke zoper tožnika zahtevo za uvedbo discplinskega postopka dne 28.5.1997, disciplinski postopek pa je bil končan dne 12.12.1997, ko je o ugovoru tožnika zoper sklep disciplinske komisije odločila komisija za pritožbe tožene stranke.
2. Zastaralni rok za vodenje disciplinskega postopka je zakonski rok in ga ni dopustno prekoračiti, zato tudi ni potrebno ugotavljati okoliščin in vzrokov, zakaj je prišlo do poteka zastaralnih rokov. Čeprav se je delavec izmikal vročitvi pošiljk tožene stranke v zvezi z disciplinskim postopkom, to ne vpliva na podaljšanje zastaralnega roka.
V primeru, če ima izvršeni posel napako, ki ni taka, da bi bilo delo neuporabno, mora naročnik dovoliti prevzemniku, da napako odpravi. Ker tega tožena stranka kot naročnik spota ni storila, se z njenimi obširnimi pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na ustreznost oziroma neustreznost kvalitete izdelka, sodišče ni ukvarjalo.
Prvostopenjsko sodišče je navedlo številne indice, ki tvorijo zaključen krog, da je eden od obdolžencev bil utemeljeno spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja pomoči k nadaljevanemu kaznivemu dejanju goljufije po določilu čl. 217/I KZ v zvezi s čl. 27 KZ. Kot nesorazmeren varnostni ukrep pa je pritožbeno sodišče ocenilo izrek odvzema osebnega vozila znamke Audi, s katerim je obdlženec, ki je bil pomočnik, prevažal predmete, pridobljene s kaznivim dejanjem goljufije, kjer je storil prvi obdolženec.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - zavestna malomarnost
Obtoženec je ravnal z zavestno malomarnostjo kajti med vožnjo na delo se je ustavil v gostilni in popival ter se zavedal, da zaradi vinjenosti lahko povzroči prometno nesrečo, pa je lahkomiselno mislil, da do tega ne bo prišlo.
Če je postopek med strankama tekel po določilih upravnega postopka, je za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve pristojno tisto sodišče, ki bi bilo v sledečem sodnem postopku pristojno za odločanje o zahtevku ene od strank - pravne osebe do druge stranke - državnega organa, v skladu z Zakonom o upravnem sporu.
Preden se voznik loti vzvratne vožnje, se mora prepričati, ali to lahko stori brez nevarnosti za druge udeležence v prometu, posebej še, če gre za manever na odprti cesti, kjer je takorekoč vsakdanji pojav, da se za ustavljenim avtobusom (ki ga je zaradi slabše preglednosti težje prehiteti), če že ne nabere kolona vozil, vsaj ustavi kak avto.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - USTAVNO PRAVO
VSL01943
ZSL člen 100. ZPP člen 466, 466/1. URS člen 23, 23/2.
lokalna samouprava - delitev premoženja med novonastalimi občinami - stvarna pristojnost - ex lege arbitraža - oblikovanje arbitraže - imenovanje arbitra po sodišču - tožba na prenehanje veljavnosti pogodbe o arbitraži - aktivna legitimacija
Napačno je pritožbeno stališče, da ZLS v primeru spora pri delitvi premoženja bivših občin predvideva ex lege arbitražo, v katero je redno sodišče v okviru pravne pomoči sodiščem dolžno imenovati arbitra. Ustava RS v 2. odst. 23. čl. določa, da lahko o sporih iz 1. odst. istega člena sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom ali sodnim redom.
Ker za svoje trditve dolžnik ni predložil nobenega dokaza (npr. listine) niti ni navedel, zakaj jih ne more predložiti, je prvostopno sodišče ugovor dolžnika pravilno štelo za neutemljenega.
KZ člen 133, 133/1, 133, 133/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11.
prekoračitev obtožbe
Po oceni pritožbenega sodišča je podana v pritožbi zagovornika uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj je sodišče prve stopnje s tem, ko je nekritično sledilo obtožbi oškodovanke kot tožilke, prekoračilo obtožbo.