Če izvedenec psihiater ne more dati odgovora na vprašanje, ali je bil obtoženec v času storitve kaznivega dejanja pod vplivom zaužitih tablet apaurina (ker mu nista bila odvzeta kri in urin in ker ne ve, kako apaurin vpliva na obtoženčeve možgane), sme sodišče vprašanje obtoženčevih razumskih in voljnih sposobnosti v času storitve kaznivega dejanja presojati tudi z drugimi dokaznimi sredstvi.
Sodnik posameznik pri okrajnem sodišču sme zavreči zahtevo za obnovo kazenskega postopka med drugim tudi v primeru, če dejstva in dokazi, navedeni v njej niso takšni, da bi se ta mogla dovoliti na njihovi podlagi.
Vsaka stranka mora navesti dejstva na katera opira zahtevke oziroma s katerimi izpodbija navedbe nasprotnika in predložiti ustrezne dokaze, ki ta dejstva dokazujejo. Če tako ne ravna, odloči sodišče na podlagi navedb in dokazov, ki jih ima na razpolago.
Če je obdolženec zmotno pričakoval, da bo oškodovanec v prepiru potegnil pištolo, in ga je dvakrat udaril v obraz, o silobranu (niti prekoračenem) ni mogoče govoriti.
Za obstoj kaznivega dejanja povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti je ob ugotovljeni hudi telesni poškodbi oškodovanca potrebna dokazanost kršitev ZTVCP s strani obdolženca.
Za odločanje o pritožbah zoper sklepe katere izdaja sodnik posameznik okrajnega sodišča, kadar opravlja preiskovalna dejanja, je pristojen senat (čl. 25/VI ZKP) okrožnega sodišča in ne višje sodišče.
ZPP (1977) člen 219, 299, 299/1, 219, 299, 299/1. ZOR člen 312, 312/1, 312, 312/1.
izpolnitev denarne obveznosti - povezanost trditev z dokazno ponudbo
Tožena stranka je v plačilu določno navedla, na kaj se nanaša (namen nakazila: plačilo predračunov za gradbeni material št. 110009 in 110013), s čimer je svojo denarno obveznost tudi veljavno izpolnila (glej 1. odstavek 312. člena ZOR).
Dokazni predlog je tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje na naroku z dne 18.2.1993 (red. št. 9 spisa) podala v zvezi z navedbami tožene stranke. Dokazno pravilo pa določa, da stranka lahko ponudi dokaze le za ugotovitev svojih navedb (glej 1. odstavek 299. člena in 219. člen ZPP).
Dejstvo, da se obdolženka ni prepričala ali je prednostna cesta pri njenem vključevanju nanjo s stranske ceste prosta je v vzročni zvezi z nastalo posledico kljub nekoliko hitrejši od dovoljene vožnje oškodovanca saj je to, ob dejstvu, da ga je mogla pravočasno zaznati, pričakovati.
olajševalne okoliščine - odmera kazni - mladoletni otrok
Skrb za dva mladoletna otroka je pri odmeri kazni zapora tehtna olajševalna okoliščina. Če je sodišče prve stopnje ni upoštevalo, jo sme upoštevati sodišče druge stopnje tako, da zniža izrečeno kazen.
Če je nepopolna vloga zavržena, ker je vložnik kljub pravilnemu pouku in opozorilu ni popravil, pač pa je to storil šele v pritožbi, zoper sklep o zavrženju, se pritožba zavrne kot neutemeljena.
Ugovor je potrebno šteti za obrazložen ter ravnati po 2. odst. 62. člena ZIZ, ker sodišče v izvršilnem postopku ne presoja pravilnosti izmer, ki so podlaga obračunu (uveljavljanim terjatvam), katerim dolžnik ugovarja; ali so te terjatve utemeljene oziroma v kolikšni višini glede na opravljena dela, bo namreč presojalo pristojno sodišče v postopku kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
ZOR člen 877, 877/3, 877/4, 877/5, 877, 877/3, 877/4, 877/5.
odstop od pogodbe
Potnik sicer sme v vsakem trenutku odstopiti od pogodbe o organiziranju potovanja, vendar mora v primeru, da odstopi od pogodbe potem, ko se je potovanje že začelo organizatorju plačati stroške naročenega, a neodpovedanega potovanja.
Ker taksni zavezanec ni predložil potrdila o plačilu takse v gotovini, se mu zaračuna in izterja kazenska taksa v višini 10% od dolžne takse (1. odst. 30. člena v zvezi s 3. odst. 29. člena ZST).
KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1. ZKP člen 371, 371/1, 371, 371/1.
zmotna ugotovitev dejanskega stanja - prometna nesreča
Če dokazani oškodovančevi kršitvi cestno prometnih predpisov nista v vzročni zvezi s prometno nezgodo, ki je nastala zaradi obdolženčeva izsiljevanja prednosti, dejansko stanje ni zmotno ugotovljeno.
Rok, v katerem mora odločiti o pritožbi drugostopni organ, je instrukcijski. Zato zgolj zaradi prekoračitve tega roka še ni podana odškodninska odgovornost države.
Pritožbena navedba, da upniku ni bilo vročeno obvestilo o neuspešnem rubežu, ne drži, saj je bil njegov pooblaščenec navzoč na neuspešnem rubežu dne 26.5.19..; prav tako pa je bil (istega dne) tudi poučen, da lahko v roku 3 mesecev predlaga ponovni rubež, ker bo sicer sodišče izvršbo ustavilo. Tako mu dejstvo, da je bil rubež neuspešen, ni moglo ostati neznano.
OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSL01573
ZOR člen 527, 527. ZGD člen 184, 232, 233, 313, 184, 232, 233, 313.
začasna odredba - predkupna pravica
Glede prenosa imenskih delnic je z ZGD predvidena kot omejitev le vinkulacija, določena v 233. členu ZGD, ki pa je s Statutom ni mogoče širiti.
Predkupna pravica je institut obligacijskega prava (primerjaj 527. člen ZOR), ki ureja obveznostna razmerja med pravnimi subjekti, kot udeleženci teh razmerij. Statut pa je splošni pravni akt delniške družbe, ki opredeljuje njen namen, organizacijski ustroj in način njenega delovanja ter druga vprašanja, pomembna za družbo, v skladu z določbami 184. člena ZGD. Pravnotehnično urejanje predkupne pravice v ta avtonomni akt delniške družbe ne sodi, povsem izključeno pa je naziranje pritožbe o obligacijskopravnem učinku načina sprejetja Statuta konkretne delniške družbe (prim. 527. čl. v zv. z 10. čl. ZOR).
ZGD določa prednostno pravico obstoječih delničarjev do novih delnic (glej 313. člen ZGD in primerjaj 29. člen Statuta - A20) ter možnost s Statutom določene vezanosti prenosa imenskih delnic na odobritev družbe (glej 2. odstavek 233. člena ZGD). Drugih omejitev sicer proste prenosljivosti imenskih delnic ZGD ne določa.
Zaradi navedenega tudi pritožbeno sodišče meni, da določila 19. člena Statuta šeste upnice širijo določbe ZGD o omejevanju prenosa imenskih delnic.
Če se po storitvi kaznivega dejanja zakon spremeni glede zastaralnih rokov, sodišče na podlagi določbe 3. čl. KZ uporabi zakon, ki določa krajše zastaralne roke, ker je ta za storilca milejši.
Če je sodišče prve stopnje preklicalo pogojno obsodbo zaradi delne neizpolnitve posebnega pogoja, sme sodišče druge stopnje takšno sodbo ne glede na dokazano delno neizpolnitev spremeniti in določiti novi rok za izpolnitev preostanka obveznosti, če je ta nesorazmeren sicer že izpolnjeni pretežni obveznosti (zamudne obresti niso plačane, glavnica pa je plačana).