Za predlog s katerim se uvaja izvršilni postopek določa 1. točka Tar.
št. 21 Odvetniške tarife nagrado v višini 50 % postavke iz tarifne številke 13, vendar ne več kot 200 točk. Vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi je bila 524 točk; 50 % postavke iz tarifne številke 13 za vrednost do 750 točk pa je 50 točk. Stroški opomina ter administrativni stroški ne predstavljajo stroškov, ki bi bili v skladu z določbo 155. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 14. členom Zakona o izvršilnem postopku potrebni za izvršilni postopek.
V skladu z določbo drugega odstavka 53. čl. ZIZ mora biti ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložen. Predlog za plačevanje dolga v obrokih ni ugovorni razlog iz 55. čl. ZIZ, niti drug razlog, ki bi preprečeval izvršbo.
Okrožno sodišče, ki je bilo pristojno za reševanje gospodarskega spora, se po smrti tožene stranke, namesto katere sta vstopila v pravdo njegova dediča, potem ko je že opravilo glavno obravnavo, ne more več izreči za stvarno nepristojno in zadevo odstopiti Okrajnemu sodišču kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču.
Ker je zavarovalnica plačala oškodovancu odškodnino ima proti lastnemu zavarovancu regresni zahtevek, ki pa ni odškodnina. Zato začne teči zastaralni 3 letni rok od dneva izplačila odškodnine oškodovancu in ne od takrat ko je oškodovanec zvedel za škodo.
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje ugotovilo pravilno, ko se je ob izreku obsodilne sodbe obdolžencu oprlo na izpovedbi obeh prodajalk, zaposlenih v oškodovani trgovini, od katerih je ena obdolženca zasačila pri storitvi kaznivega dejanja, druga pa si je zapisala registrsko številko osebnega avtomobila, s katerim se je odpeljal. Pritožbo obdolženca je zato sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.
Ob ugotovljenem ravnanju toženke in njenega bivšega moža je očiten interes obeh za koristi njune skupne družbe. Za vsa dejanja v škodo tožnikove posesti je zato podana pasivna legitimacija toženke.
Določba prvega odstavka 399. člena Zakona o obligacijskih razmerjih j kogentne narave, zato pogodbeni stranki ne moreta določiti pogodbenih obresti po višji obrestni meri, kot jo v kraju izpolnitve plačajo banke za hranilne vloge na vpogled. Dogovor o višjih obrestih ni veljaven (četrti odstavek 399. člena ZOR). Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, ko je le to ocenilo, da gre v obravnavanem primeru sklenitve kupoprodajne pogodbe za stanovanji za navidezno pogodbo. Že iz razlogov v sodbi sodišča prve stopnje je razvidno, da sta obe pravdni stranki izpovedali, da dejansko ni šlo za nakup oziroma prodajo stanovanj, temveč za posojilo tožnika toženki. Tako je tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da sta pravdni stranki veljavno sklenili posojilno pogodbo. Prav tako pa se pritožbeno sodišče strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da ne more slediti trditvam tožeče stranke, da je šlo za fiduciaren pravni posel.
Poštni pečat - R na originalni kuverti, v kateri je pritožba prispela na sodišče, nedvoumno dokazuje datum priporočene oddaje na pošti in s tem (ne)pravočasnost vložitve.
Sodišče prve stopnje je pravilno določilo mejo na podlagi močnejše pravice, ker vrednost spornega zemljišča ne presega vrednosti 2.000.000,00 SIT (od 1.1.1995, torej od uveljavitve ZS o pristojnosti sodnika posameznika) v skladu z dol. 1. odst. 136. čl. ZNP.
Pri presoji, ali je tožena stranka kot kupec res izgubila pravico sklicevati se na napake zaradi zamude rokov, je odločilnega pomena tudi dejstvo, ali je bila prodajalcu napaka znana, ali mu ni mogla ostati neznana.
ZZKat člen 22, 22/1, 32, 32/3, 22, 22/1, 32, 32/3. ZZK člen 24, 24/1, 24, 24/1.
raba
Ker sta izkaz podpisali obe udeleženki, to izkazuje, da sta bili seznanjeni s podatki izkaza sprememb in sta se z njimi strinjali. V primeru, da se nista strinjali z razgrnjenimi podatki, sta namreč imeli možnost ugovora zoper takšen izkaz sprememb. Ker obe udeleženki nista ugovarjali zoper razgrnjene podatke, geodetski organ tudi ni izdal odločbe. Po določbah Zakona o zemljiškem katastru geodetski organ namreč v vseh primerih ni dolžan izdati odločb, čeprav Zakon o zemljiški knjigi (ZZK) v prvem odst. 24. člena govori o tem, da mora biti zemljiškoknjižnemu sodišču poslana "odločba".
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - odkup stanovanja
Če je občina dala stanovanje, ki je v zasebni lasti v uporabo, to ne pomeni, da je bila v dobri veri, da je stanovanje njeno in da je zato po poteku določene dobe postala lastnica stanovanja na podlagi priposestvovanja. Imetnik stanovanjske pravice na tem stanovanju od občine ne more zahtevati odkup stanovanja po Stanovanjskem zakonu.
umik zasebne tožbe - domneva o umiku - izostanek zasebnega tožilca z glavne obravnave - vrnitev v prejšnje stanje
Ker zasebni tožilec ni prišel na narok kljub temu, da je bil v redu povabljen, svojega izostanka z naroka pa tudi ni predhodno opravičil, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno zaključilo, da sta izpolnjena elementa zakonske domneve iz prvega odstavka 58. člena ZKP - da je zasebni tožilec zasebno tožbo umaknil. Zasebni tožilec je dne 8.12.1999 (torej istega dne, kot se je vršil narok) sodišču prve stopnje poslal dopis s predlogom za preklic naroka "zaradi neodložljive obveznosti direktorja". Navedeno vlogo zasebnega tožilca je sodišče prejelo naslednjega dne (9.12.1999), to je že po izdaji izpodbijanega sklepa. Ker pa v vlogi (iz katere niti ni razvidno, kdo je direktor) "neodložljiva obveznost direktorja" ni opredeljena oziroma pojasnjena, je sodišče prve stopnje tudi ni moglo šteti kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje (člen 58/II ZKP).
postavitev skrbnika ali zastopnika - sporočitev dolžnikovega naslova - zavrženje tožbe
Sodišče ne sme zavreči tožbe iz razloga, da tožeča stranka ni sporočila točnega naslova tožene stranke, dokler ne odloči o predlogu tožeče stranke za postavitev začasnega zastopnika.