Ker je zavarovalnica plačala oškodovancu odškodnino ima proti lastnemu zavarovancu regresni zahtevek, ki pa ni odškodnina. Zato začne teči zastaralni 3 letni rok od dneva izplačila odškodnine oškodovancu in ne od takrat ko je oškodovanec zvedel za škodo.
ZTLR člen 27, 27/1, 27, 27/1. ZPP člen 12, 12/1, 12/1-2, 12, 12/1, 12/1-2.
predhodno vprašanje
V odškodninski pravdi zaradi pobiranja sadja je treba predhodno ugotoviti čigavo je drevo oz. na čigavem zemljišču je rastlo. Solastninsko vprašanje je predhodno vprašanje.
Ker je tožeča stranka v zahtevanem roku za popravo tožbe dejansko tožbo popravila in jo pravočasno poslala sodišču, je zavrženje tožbe po četrtem odstavku 108. člena ZPP nezakonito.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo
Kadar je med dediči spor o vračunanju daril v dedne deleže in o obsegu zapuščinskega premoženja, sodišče zapuščinski postopek prekine in dediče napoti na pravdo.
Če predlog za denacionalizacijo ne vsebuje podatkov in dokazil iz 62. člena ZDen, sodišče predlagatelja pozove, da ga v določenem roku popravi in dopolni. Če tega predlagatelj ne stori, se šteje predlog za umaknjen.
Dejstvo, da tožeča stranka, ki je javni zavod, toženca, ki je pripadnik italijanske narodne skupnosti s prebivališčem na območju koprske občine, na njegovo zahtevo ni obvestila o svoji terjatvi tudi v italijanščini, lahko vpliva na iztožljivost terjatve. V primeru pravde nastopi dolžniška zamuda toženca, ko je o terjatvi korektno obveščen v italijanščini (ob podmeni, da je tožbeni zahtevek po vsebini utemeljen).
Pogodba, pri kateri predstavljajo "posojilo" zapadli zneski posojil iz drugih pogodbenih razmerij, katerim so bili prišteti zapadli zneski oderuških zamudnih obresti, nima dopustne podlage. Nagrada za delo detektiva, ki ga je stranka pooblastila za zastopanje v pravdi, ne predstavlja pravdnih stroškov v smislu določb 151. člena ZPP.
V registru je mogoče spreminjati le obstoječe stanje. To pomeni, da morajo spremembe na strani družbenikov in poslovnih deležev izhajati iz obstoječega stanja in na njem temelječih listinah.
Tožnica je bila nezakonito opredeljena kot presežna delavka, ker delodajalec (občina) ni v skladu z 31. čl. Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Ur.l. RS, št. 18/91) ugotavljal delovne uspešnosti kot temeljnega kriterija v postopku ugotavljanja presežnih delavcev, temveč je z novo sistemizacijo za dosedanje delovno mesto tožnice določil višjo stopnjo izobrazbe, katere tožnica ni imela in je bila iz tega razloga uvrščena med presežne delavce.
zapisnik o disciplinski obravnavi - smiselna uporaba ZPP - bistvena kršitev določb postopka
Po določbi 103. člena ZDR se v postopku odločanja o varstvu pravic pri delodajalcih (za določanje rokov, način vročanja in podobno), smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za postopek pred delovnimi sodišči, kar pomeni, da za vodenje zapisnikov, potek disciplinske obravnave ipd. ne veljajo tako stroga formalna pravila kot za postopek pred sodiščem. Četudi bi res prišlo do napake pri vodenju zapisnika v tem smislu, da bi bil sestavljen v tožnikovi nenavzočnosti in mu ne bi bil predložen v podpis, to dejstvo samo po sebi še ne predstavlja tako hude kršitve določb disciplinskega postopka, ki bi imela za posledico nezakonitost sprejetih sklepov disciplinskih organov.
Če je bila sodba pravilno vročena z nadomestno vročitvijo, je obsojenčeva pritožba prepozna, če je bila vložena po preteku roka za pritožbo, ki je začel teči z dnem vročitve sodbe družinskemu članu.
Zato ni pomemben datum, ko je družinski član obsojencu izročil to sodbo.
Za odločanje glede kaznivega dejanja zlorabe zaupanja po čl. 220/II in I KZ ni pristojno okrajno sodišče, saj je za njegovo storitev zagrožena kazen zapora do pet let.
ZPP (1977) člen 117, 421, 421/2, 117, 421, 421/2. ZPod člen 58, 58. ZDR člen 95, 100, 100/1, 100/1-13, 103, 95, 100, 100/1, 100/1-13, 103. ZTPDR člen 65, 69, 80, 83, 84, 65, 69, 80, 83, 84.
nadomestna vročitev - ureditev v splošnem aktu
Glede na 103. čl. ZDR lahko delodajalec v svojem splošnem aktu uredi vročanje pisanj drugače, kot to ureja ZPP. Če delavec brez upravičenega zakonitega razloga pisanja noče sprejeti, ali se vročitvi izmika, čeprav je seznanjen z načinom vročanja, ki velja pri njegovem delodajalcu, prevzame riziko, da mu bo delodajalec pisanje vročil nadomestno. Če je kot edina oblika nadomestne vročitve v splošnem aktu predvideno nabitje na oglasno desko v podjetju, ni podlage za drugačno vročanje.
skrajšani postopek - sojenje v nenavzočnosti - vabilo na glavno obravnavo
Če obdolženec v pritožbi trdi, da vabila na glavno obravnavo ni sprejel, pa za takšno trditev ne predlaga nobenega dokaza proti vročilnici, s katero je izkazano osebna vročitev vabila obdolžencu, pritožbi ni mogoče ugoditi.
ZKP člen 410, 410/1, 410/1-3, 506, 410, 410/1, 410/1-3, 506.
obnova postopka - preklic pogojne obsodbe - nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku - zavrženje zahteve
Zahteva za obnovo postopka za preklic pogojne obsodbe zaradi novih dejstev in dokazov, ki so nastali po izdaji sodbe o preklicu pogojne obsodbe in po njeni pravnomočnosti ni mogoča, saj ni mogoča niti oprostilna sodba niti obsodba po milejšem zakonu.
ZKP člen 367, 367/1, 421, 421/1, 367, 367/1, 421, 421/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - nedovoljenost zahtevka
Ker zasebni tožilec nima pravice vložiti zahteve za varstvo zakonitosti, takšne pravice ni mogoče dovoliti s smiselno razlago njegove pravice do pritožbe zoper odločbo sodišča prve stopnje.