Sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom, ki mora biti obrazložen in v njem mora navesti dolžnik dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je v ugovoru navedel pravno pomembna dejstva, s katerimi bi, če bi se izkazala za resnična, dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi, in tudi predložil ustrezne dokaze za tako zatrjevana dejstva, zato je ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Upnik s pritožbo ne izpodbija pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, temveč polemizira z dolžnikovimi dejanskimi navedbami v ugovoru. Take pritožbene navedbe pa niso relevantne za odločitev o obrazloženosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
V tej zadevi ne gre zgolj za nastalo civilnopravno razmerje, temveč za obtoženčevo goljufivo ravnanje. Pomembna in odločilna je neizpodbitna ugotovitev, da je obtoženec s prikazom, da ima devizna sredstva in da jih bo do 25.10.1991 izročil, dosegel, da je ošk.
podjetje sklenilo dogovor o njihovem nakupu ter mu vnaprej izročilo tolarska sredstva.
ZPP (1977) člen 109, 109/2, 109/4, 186, 186/1, 109, 109/2, 109/4, 186, 186/1. ZDSS člen 17, 17/2, 17, 17/2.
poprava tožbe, vložene pred uveljavitvijo ZDSS
Če tožnik predloga oz. tožbe na dopolni oz. popravi v skladu s 1. odst. 186. čl. ZPP tako, da tožbenega zahtevka zaradi plačila odškodnine zoper zavarovalnico ne opredeli po višini, se šteje, da je tožbe umaknjena.
Ker je bila v zadevi izdana odločba in sklep VDSS dne 26.1.1995, se od takrat naprej tožnica ne more več sklicevati na postopkovne določbe, ki so veljale za sodišča združenega dela.
V primeru, ko delodajalec odloči o ugovoru delavca po tem, ko je le-ta vložil tožbo zaradi molka organa, mora delavec zoper drugostopno odločbo vložiti tožbo oz. razširiti že obstoječo tožbo v 15-dnevnem roku iz 1. odst. 83. čl. ZTPDR, sicer niso podani pogoji za sodno varstvo.
Delavcu, kateremu je delovno razmerje nezakonito prenehalo, pripada po določilu 4. odst. 23. člena Splošne kolektivne pogodba za gospodarstvo (Ur.l. RS, št. 13/93), odškodnina v višini najmanj šest povprečnih bruto plač delavca v zadnjih treh mesecih dela. 35. člen SKPG-93 določa, da so vsi zneski v tej kolektivni pogodbi, ki se nanašajo na plače, nadomestila in druge osebne dohodke, bruto zneski, če ni v posameznem členu izrecno določeno, da gre za neto zneske, zato delavcu pripada odškodnina po izračunu bruto in ne neto plače.
Če je sodišče vabilo za narok vročilo pooblaščencu stranke, ki je pooblastilo odpovedal, o odpovedi pa obvestil sodišče šele po vročitvi, je taka vročitev veljavno opravljena.
Za štetje zastaralnega roka za uvedbo disciplinskega postopka je relevantno le to, kdaj za disciplinsko kršitev in storilca zve upravičen predlagatelj in ne katerikoli delavec, ki lahko poda le pobudo za začetek disciplinskega postopka.
Disciplinski postopek se konča z dnem, ko o ugovoru odloči pritožbeni organ.
Sodišče na podlagi določbe 2. točke 1. odst. 24. člena ZDSS lahko spremeni pravno kvalifikacijo disciplinskih kršitev delovne obveznosti, vezano pa je na opis dejanja.
ZIP člen 55a/2, 55a/2. URS člen 155, 155. ZIZ člen 62, 62/2, 300, 62, 62/2, 300.
pritožba upnika
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da ugovor dolžnika obravnava in o njem odloča po določbah Zakona o izvršilnem postopku (ZIP). Odločitev o uporabi citiranega določila ZIP-a pri izpodbijani odločitvi, je prvostopnemu sodišču očitno narekovalo dejstvo, da sta bila tako sklep o izvršbi kot ugovor izdana oziroma uveljavljena še pred uveljavitvijo ZIZ-a. ZIZ prehodne določbe o tem, kako se končajo izvršilni postopki, začeti v času uporabe ZIP-a, ne vsebuje. Kljub končni določbi 2. odst. 300. čl. ZIZ o začetku veljavnosti ZIZ-a, da se z dnem njegove uveljavitve ZIZ preneha uporabljati, pa ni mogoče spregledati določila 155. čl. Ustave RS, ki prepoveduje povratno veljavo pravnih aktov in predpisuje, da zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.
Takega določila pa ZIZ ne vsebuje. Hierarhično višje ustavno načelo prepovedi rektroaktivne veljave je sodišču prve stopnje pri odločanju o ugovoru tako narekovalo uporabo določil ZIP-a oziroma njegovega 2. odst. 55a čl., saj le-ta, za razliko od 2. odst. 62. čl. ZIZ, razveljavitve sklepa o izvršbi v delu, v katerem je sodišče izvršbo dovolilo, ni pogojeval z obrazloženostjo ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (1. odst. 62. čl. ZIZ). Kot sam pritožnik opozarja, dolžnikovega ugovora ne bi bilo mogoče šteti kot obrazloženega po 53. čl. ZIZ, ker za svoje navedbe ni predlagal dokazov (2. odst. 53. čl. ZIZ), zaradi česar bi se štel kot neutemeljen, dolžnik pa bi bil v smislu 5. odst. 62. čl. ZIZ prikrajšan, da se o utemeljenosti upnikove terjatve odloči v pravdi.
Za spore v zvezi z imenovanjem in razrešitvijo direktorja policijske uprave, je stvarno pristojno upravno sodišče, ker gre za spor, ko je tožnik prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan ali vročen v predpisanem roku, po določbi 4. člena Zakona o upravnih sodiščih (Uradni list RS, št. 50/97).
ZZK člen 68, 68/3, 68, 68/3. ZKZ člen 115, 115/2, 115, 115/2.
zemljiškoknjižni predlog - postopek
Na podlagi 2. odst. 115. čl. ZKZ/96 se vpisuje spremembo v lastništvu v zemljiško knjigo na podlagi nepravnomočne odločbe izdane v komasacijskem postopku, ki je do uveljavitve ZKZ/96 tehnično dokončan in so udeležencem izdane nepravnomočne odločbe o novi razdelitvi zemljišč.
Glede na to, da izvršilno sodišče ni pristojno presojati pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova, ki ga v obravnavanem primeru predstavlja seznam zaostalih obveznosti dolžnika s potrdilom o izvršljivosti, ki ga je izdal pristojni davčni organ (čl. 17. ZIZ) seveda tudi dolžnik ne more uspeti z uveljavljenim pritožbenim razlogom nepravilne ugotovitve dejanskega stanja v samem izvršilnem naslovu, češ da se mu je dolg povečal zato, ker mu davčni organ ni hotel odjaviti obrti.
Tudi vložitev zatrjevane vloge za odpis dolga, glede katere je sicer v odgovoru na ugovor pojasnjeno, da je zavrnjena, v obravnavani situaciji, ko je dolžnik v ugovoru zatrjeval, da je še niso obravnavali, ne more predstavljati ugovornega razloga po čl. 55 ZIP, pač pa bi, ob izpolnjeni drugih predpostavkah in sicer v kolikor res še ne bi bila rešena (zavrnjena), vsebinsko gledano lahko predstavljala le predlog po odlogu izvršbe po čl. 71 ZIZ.
ZD člen 132, 142, 142/1, 132, 142, 142/1. ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-12, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-12.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor dolžnika - prehod zapuščine na dediče - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
Pritožnik je, kot sam priznava v ugovoru, dedič pokojne dolžnice, zato tudi odgovarja za zapustničine dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja (1. odst. 142. čl. ZD). Sodišče je dediča dolžnice tudi pravilno pozvalo po 1. odst. 208. člena ZPP, zato je dolžan in upravičen prevzeti postopek kot univerzalni pravni naslednik dolžnice. Na dedičev prevzem tega izvršilnega postopka nima nikakršnega vpliva potek zapuščinskega postopka, saj zapuščina s trenutkom smrti zapustnika po samem zakonu preide na dediče (prim. 132. čl. ZD). Glede na vse povedano dolžnik ni navedel pravno upoštevnih razlogov, ki bi preprečevali izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ, zato je dolžnikov ugovor neutemeljen v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ.
Ker je stranka v odgovoru na pritožbo odgovarjala le na tiste pritožbene trditve, ki so se nanašale na pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa ga v sporu majhne vrednosti ni mogoče uveljavljati, so bili stroški za odgovor na pritožbo nepotrebni.
ZIP člen 55a, 55a/1, 55a, 55a/1. ZIZ člen 62, 62/1, 62, 62/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - delni ugovor - glavnica
ZIP je dopuščal tudi delne ugovore, kar je tudi povsem v skladu z načelom dispozitivnosti (2. čl. ZPP). Iz dolžnikovega ugovora je nedvomno razvidno, zoper kolikšen oz. kateri del glavnice dolžnik ugovarja, zato je napačna in protispisna odločitev sodišča prve stopnje, da razveljavi sklep o izvršbi v drugi točki izreka za znesek, glede katerega dolžnik sploh ni ugovarjal.
Če prvostopno sodišče na naroku, ali izven naroka ugotovi, da obstojno sporna dejstva glede same terjatve (plačilo terjatve), mora samo odločiti o ugovoru, saj ga ne more odstopiti pritožbenemu sodišču.
Ne gre za nezakonito razpolaganje ali odtujevanje premoženja, zato tudi tožniku oz. upniku ne nastane nenadomestljiva škoda, če tožena stranka s prejeto kupnino za prodano nepremičnino razpolaga tako, da jo s posojilno pogodbo, torej z odplačnim pravnim poslom, začasno prenese na dve družbi.
ZPP člen 154, 154/1, 154, 154/1. Tarifa o odvetniških storitvah člen 14, 14/3, 14, 14/3.
stroški postopka - odvetniški stroški
Za vlogo z dne 7.5.1998 je tožeča stranka v stroškovniku zaznamovala 1.400 točk. Iz njene vsebine, kot rečeno, ne izhaja, da gre za pripravljalno vlogo, saj v njej le navaja, da je tožnik izvedel, da je Okrožno sodišče v Ljubljani odločalo o identičnem vprašanju v zadevi Cpg 1136/96. Po vsebini je to vlogo šteti za dokazni predlog, ne pa za obrazloženo pripravljalno vlogo med postopkom, za katerega je po 3. točki tarifne št. 14 določena vrednost 20 točk.