Tožničina telegramska prošnja za podaljšanje pritožbenega roka ne more imeti nikakršnega vpliva na presojo vprašanja pravočasnosti pritožbe, saj zakonskih prekluzivnih rokov ne more podaljševati ne stranka sama, niti sodišče.
nematerialna škoda - odškodnina za telesne bolečine - odmera
Končno se pritožba moti, ko meni, da tožnica, kateri je sodišče priznalo tudi odškodnino po členu 202. ZOR kot zadoščenje v posebnem primeru, ni upravičena še do obravnavanih prisojenih odškodnin iz naslova strahu in psihičnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ker te posledice prav tako izvirajo iz poskusa kaznivega dejanja posilstva, zaradi česar se iste okoliščine, ki jih sodišče upošteva kot podlago prisoje odškodnine po členu 202 ZOR, pri omenjenih drugih dveh odškodninah spet ponovno upoštevajo. Pritožniku je treba pojasniti, kot pravilno poudarja tudi tožnica v odgovoru na pritožbo, da se navedene tri odškodnine med seboj ne izključujejo, ker predstavljajo satisfakcijo za različne oblike imaterialne škode, čeprav se v vseh treh primerih ta škoda odraža v določenih oblikah psihičnega trpljenja. Za kaj je tožnica prejela odškodnina iz že obravnavanih dveh naslovov je bilo že pojasnjeno. V zvezi z odškodnino po členu 202 ZOR, ki se v sodni praski ne pojavlja pogosto, pa je potrebno še posebej poudariti, da je predvidena kot zadoščenje v posebnih primerih tako imenovanih moralnih nepremoženjskih škod, torej škod povzročenih v posebej sankcioniranih okoliščinah, kakršno predstavlja tudi obravnavani poskus posilstva nad tožnico. S tem dejanjem je bila napadena pravica spolne nedotakljivosti tožnice in zaradi prepovedanega posega v spolno integriteto prizadeta njena ženska čast, zaradi česar je tako med škodnim dogodkom (dalj časa trajajočim) kot po njem dokazano intenzivno trpela, kot pravilno, v skladu s tožničino izpovedbo in psihiatričnim izvedeniškim mnenjem, ugotavlja prvostopno sodišče, zaradi česar ji pripada še posebna odškodnina po členu 202 ZOR.
Pripada ji torej zaradi nad njo izvršenega posebej zavržnega načina ravnanja, ki je nujno povzročilo psihično trpljenje.
Odškodnina po členu 202 ZOR torej predstavlja odškodnino za psihične bolečine med in po prestanem poskusu posilstva, odškodnina po členu 200 ZOR pa odškodnino zaradi tega, ker so zaradi prestanih in tudi še vedno obstoječih psihičnih bolečin, ki so prešle v motnje duševnega ravnovesja (postravmatski stresni sindrom) njene življenjske aktivnosti trajno zmanjšane. Ker pa je ob približno pol ure trajajočem dogodku posebej pretrpela tudi že opisani strah, ji gre po členu 200 ZOR posebej odškodnina seveda tudi iz tega naslova. Tako se za neutemeljeno izkaže pritožbena trditev, da predstavlja podlago vsem trem obravnavanim oblikam odškodnin, iste dejanske okoliščine oziroma isto trpljenje.
Pritožba pa ima tokrat prav, ko sicer zopet zgolj pavšalno navede, da je odškodnina iz sedaj obravnavanega naslova previsoko prisojena. Po prepričanju pritožbenega sodišča za obravnavani primer pravično denarno satisfakcijo predstavlja znesek 1.500.000,00 SIT, saj ni videti razloga, da bi bila odškodnina iz tega naslova višja kot odškodnina zaradi psihičnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti tožnice, ki jih povzročajo tako fizični kot psihični primanjkljaji in katere je povzročil isti škodni dogodek. Zaradi pravilne uporabe materialnega prava je torej v tem delu pritožbeno sodišče spremenilo prvostopno sodbo tako, da je odškodnino iz obravnavanega naslova znižalo za 500.000,00 SIT in torej znaša 1.500.000,00 SIT (4. točka 373. člena ZPP/77).
ZPP člen 354, 354/2, 354/2-11, 354, 354/2, 354/2-11.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravica do soposesti na podlagi ugotovljene skupne lastnine ni enaka pravici do izključne posesti na podlagi izključne lastninske pravice (torej ne gre za že razsojeno stvar (res iudicata)).
Ob skladnosti sklepa o domiku nepremičnine najboljšemu ponudniku s pravnomočnim sklepom o ugotovitvi vrednosti nepremičnine, ni mogoče upoštevati pritožbenih trditev o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju v pogledu predmeta prodaje oziroma njegove prodajne vrednosti.
postopek v gospodarskih sporih - nova dejstva - novi dokazi
V postopku v gospodarskih sporih se v pritožbenem postopku ne morejo navesti nova dejstva in predlagati novih dokazov v primeru, da pritožnik ni izkazal za verjetno, zakaj jih ni predložil oziroma navedel do konca glavne obravnave.
ZD člen 131, 131/1. ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1.
terjatev - verjetnost obstoja terjatve
Iz namena instituta začasnega skrbnika zapuščine izhaja, da naj bi to nalogo opravljala oseba, ki bon epristransko zastopala vse dediče.
V primeru, da je edina ustanoviteljica družbe z omejeno odgovornostjo delniška družba kot pravna oseba, ta družba z omejeno odgovornostjo ne bi spadala v zapuščinsko maso po pokojni ifzični osebi, tudiče bi bila ta fizična oseba edini delničar tuje delniške družbe. Tako v tem primeru ni izkazana verjetnost, da bopredlagateljici - dedinji nastala terajtev do avtomobilov,ki so last družbe z omejeno odgovornostjo.
vštetje takse za sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v takso za sodbo - plačevanje takse v gotovini - odmera po veljavni taksni tarifi
Plačano takso za sklep o izvršbi v višini 225 točk je potrebno na podlagi pojasnila e) k tar. št. 2 ZST všteti v takso za sodbo v višini 1200 točk.
Na podlagi 1. člena pravilnika o izdajanju in uporabi sodnih kolekov, se sodne takse, ki presegajo znesek 10.000,00 SIT plačujejo v gotovini in ne v kolkih.
Sodišče prve stopnje je očitno spregledalo, da v času odmere navedenih taks (dne 13.02.1995), še nista bila v veljavi določbi sedanjega 6. odst. tar. št. 1 in 7. odst. tar. št. 2 ZST, ki določata 100% povečanje takse.
Kadar v sklepu o izvršbi premičnine, katerih rubež je dovoljen, niso posebej naštete, dolžnik ne more uspešno ugovarjati, da gre za predmete, ki so iz izvršbe izvzeti.
Revizije ni v premoženjsko pravnih sporih, če vrednost spornega predmeta ne presega zneska 80.000,00 SIT. Isto velja, če tožnik v tožbi ni navedel vrednosti spornega predmeta.
ZOR člen 74, 74/3, 79, 79/1, 80, 80/1, 74, 74/3, 79, 79/1, 80, 80/1.
ara - vračilo - pogoj
Znesek, ki ga je na podlagi potrdil izročil tožnik tožencu, ni ara, ker ni bil dan ob sklenitvi kupne pogode. Dan je bil s pogojem, ki se ni uresničil.
Zaradi spora o dejstvih (sporna pristnost lastnoročne oporoke) je prvo sodišče pravilno prekinilo zapuščinski postopek in zakonito dedinjo napotilo na pravdo zaradi ugotovitve neveljavnosti takšne oporoke.
Pogodba o prodaji stanovanja po privatizacijskih določbah SZ ni nična, ampak le izpodbojna. Izpodbija pa jo lahko le privatizacijski upravičenec, vendar le ob pogoju, da hkrati (v roku dveh let iz 123. čl. SZ) vloži tožbo na sklenitev pogodbe za stanovanje po določbi 117. čl. SZ
Preživninski zavezanec se ne more uspešno sklicevati, da nima sredstev za preživljanje otrok, če je neodplačno razpolagal s premoženjem večje vrednosti.
Tožba zaradi motenja posesti je dajatvena in ne ugotovitvena tožba. To je dajatveni zahtevek za vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja in prepoved bodočih podobnih posegov ter zahtevek za povračilo pravdnih stroškov. Ugotovitev dejstev zadnjega posestnega stanja in dejstev izvršenega motenja, ni pravi tožbeni zahtevek, ker ugotovitev takih dejstev ne more biti predmet tožbenega zahtevka. Po svoji naravi dejansko spada v ugotovitev dejanskega stanja v obrazložitvi sklepa. Dolgoletna sodna praksa tolerira ugotovitev dejstev v tožbenem zahtevku in nato izreku končnega sklepa le iz razlogov praktičnosti.
O predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti odloča sodišče, ki je izdalo potrdilo o izvršljivosti. Ugovorne navedbe dolžnika o tem, ali je bilo potrdilo o izvršljivosti pravilno izdano, ne morejo vplivati na dovolitev izvršbe.
Če lastnik stanovanja v skladu z določili 129. člena SZ prodaje ne odkloni, čeprav je bil objekt, v katerem se stanovanje nahaja, predviden za rušenje, upravičenec ne more zahtevati prodaje drugega stanovanja.