hišniško stanovanje - sklenitev najemne pogodbe - stanovanjska pravica - pravica do začasne uporabe stanovanja
Ne glede na različno imenovanje stanovanjske pravice na hišniškem stanovanju, pa so vsakokrat veljavni stanovanjski predpisi vsebinsko enako opredeljevali to pravico in sicer tako, da je bila strogo vezana na osebo, ki je opravljala hišniška, kurjaška ali podobna dela. Bistvena značilnosti je bila, da te pravice ni bilo mogoče prenesti na uporabnike in da zaradi tega, ker je hišnik morebiti prenehal opravljati hišniška dela, stanovanje ni spremenilo lastnosti hišniškega stanovanja. Stanovanjska pravica torej ni prešla na tožnico in zato tožnica tudi ni upravičena do sklenitve najemne pogodbe za nedoločen čas z neprofitno najemnino, kot to v tožbi zahteva.
Oseba, na katero se ne razteza učinek pravnomočnosti sklepa o delitvi stvari, katere pravni interes s to odločbo ni prizadet, nima pravnega interesa za pritožbo.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Če dolžnik v ugovoru obrazloženo izpodbija na podlagi verodostojne listine izdan sklep o izvršbi tudi v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, ima to nujno za posledico odločitev, predvideno z določbo drugega odstavka 62. člena ZIZ.
Čeprav dedič v postopku pred sodiščem prve stopnje ni izločeval premoženja, ki naj bi predstavljal njegov prispevek k pridobiti, to lahko stori v pritožbenem postopku (novota).
Na pravdo se v zapuščinskem postopku napoti tistega dediča, čigar pravica je manj verjetna oz. v konkretnem primeru tistega, ki zatrjuj drugačno stanje kot je v zemljiški knjigi.
ugovor dolžnika - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Tudi ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem dolžnik ne predloži dokazov, je šteti za obrazložen, če je narava dejstev, s katerimi ga utemeljuje takšna, da zanje ni mogoče predložiti dokazov (negativna dejstva, sporen obstoj podlage obveznosti).
ZPP člen 245, 245/2, 271, 245, 245/2, 271. ZD člen 137, 137/2, 137/3, 137/4, 137, 137/2, 137/3, 137/4.
dedovanje - sporazum - overitev sporazuma pri sodniku - opozorilo na posledice
Sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, sestavljen v pismeni obliki in overjen po sodniku, je veljaven, čeprav ne vsebuje zapisa, da je sodnik opozoril prednika in potomca na njegove posledice, če je izkazano, da je sodnik potomca ustno opozoril in je potomec sporazum razumel ter se z njim strinjal.
Če tožena stranka ni dokazala svojih trditev, da je izpraznila sporne sobe v samskem domu, je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku na izpraznitev samske sobe. Izselitev iz sobe še ne pomeni izpraznitve prostorov.
Za spor o vrnitvi republiške štipendije ni predpisana stvarna pristojnost delovnega in socialnega sodišča. Taka pristojnost je predpisana za spor o vrnitvi kadrovske štipendije.
Glede na to, da tožeča stranka svoj tožbeni zahtevek uveljavlja na poslovni podlagi, to je, da je opravljala posle upravnika kot pooblaščena organizacija (drugi odstavek 145. člena Stanovanjskega zakona; SZ), pritožbeno sodišče opozarja, da se lahko tožeča stranka na to določbo sklicuje le, če je pred uveljavitvijo SZ sklenila pogodbo o upravljanju s hišnim svetom ali stanovanjsko skupnostjo.
ZPP člen 137, 137/1, 339, 339/8, 137, 137/1, 339, 339/8. ZIZ člen 15, 15.
pooblaščenec - vročanje
Kadar ima stranka pooblaščenca se vročajo pisanja njemu, razen če ni v zakonu drugače določeno. Ker stranki zaradi opustitve vročitve vabila pooblaščencu ni bila dana možnost sodelovanja na rubežu, je sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka absolutnega značaja.
Navedba druge stranke kot tožeče v izreku sodbe od pravilne navedbe te stranke v uvodu in obrazložitvi sodbe pomeni absolutno procesno kršitev po 13. tč. 2. odst. 354. člena ZPP.