Oseba, na katero se ne razteza učinek pravnomočnosti sklepa o delitvi stvari, katere pravni interes s to odločbo ni prizadet, nima pravnega interesa za pritožbo.
ZPP člen 137, 137/1, 339, 339/8, 137, 137/1, 339, 339/8. ZIZ člen 15, 15.
pooblaščenec - vročanje
Kadar ima stranka pooblaščenca se vročajo pisanja njemu, razen če ni v zakonu drugače določeno. Ker stranki zaradi opustitve vročitve vabila pooblaščencu ni bila dana možnost sodelovanja na rubežu, je sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka absolutnega značaja.
ZIZ člen 55, 55/1-7, 102, 102/1-1, 55, 55/1-7, 102, 102/1-1.
omejitev izvršbe
Z dovolitvijo izvršbe na eno tretjino dolžnikovega nadomestila za začasno brezposelnost, namesto na dve tretjini, ni upoštevana omejitev, da mora dolžniku ostali najmanj znesek v višini zajamčene plače.
Z znatnejšo škodo ni mišljena tista škoda, ki z izvršbo dolžniku vselej nastane že zaradi nje same. Zgolj dejstvo, da teče postopek za razveljavitev izvršilnega naslova, ne preprečuje izvršbe, ampak mora biti izvršilni naslov že razveljavljen.
Splošni pogoji za življenjsko zavarovanje ŽZ - 93 A. ZPP člen 355.
življenjsko zavarovanje - zavarovalna pogodba - plačilo odškodnine - smrt sklenitelja zavarovanja - doživetje
Zaradi smrti pokojnika ni mogoče govoriti o doživetju (že sama pomena besed smrt in doživetje se izključujeta), ker beseda doživetje glede na določila Splošnih pogojev za življenjsko zavarovanje pomeni, da po dogovorjenih letih trajanja zavarovanja zavarovalna pogodba preneha, ker se izteče, sklenitelj zavarovanja (ki živi), pa dobi izplačano zavarovalno vsoto po sklenjeni zavarovalni pogodbi.
Ekonomska skupnost je skupnost oseb, ki živijo praviloma v skupnem gospodinjstvu, skupno gospodinjstvo s sredstvi, ki jih v ta namen združujejo ter imajo voljo živeti v takšni skupnosti. Življenje v izvenzakonski skupnosti z eno osebo ne izključuje apriori ekonomske skupnosti z drugo. Vendar je ekonomska skupnost eden od elementov pravno priznane izvenzakonske skupnosti. Ker je tožnik živel v izvenzakonski skupnosti z ML v Novem mestu, bi njegova skupnost s KS v Lj. ki ni obsegala stalnega skupnega življenja, ampak le občasno, morala zato biti toliko bolj utemeljena, da bi jo bilo mogoče šteti za ekonomsko skupnost.
ustavitev izvršbe - nenavzočnost upnika - neuspela dražba - novo izvršilno sredstvo
Sodišče ni moglo ustaviti izvršbe kljub temu, da zarubljenih premičnih stvari niti na drugi dražbi ni bilo mogoče prodati, ker je upnik predlagal drugo sredstvo oz. predmet izvršbe.
zapadlost odškodninske obveznosti - tek zamudnih obresti
Zakonite zamudne obresti od premoženjske škode, ugotovljene po cenah na dan škodnega dogodka, tečejo od škodnega dogodka dalje, če tožena stranka soglaša s tem, da se škoda izračuna po cenah na dan škodnega dogodka.
Ker je sodišče prve stopnje dvakrat vezano denarno vlogo zapustnika seštelo, čeprav je šlo za ena in ista denarna sredstva obogatena z obrestmi, je zmotno ugotovilo obseg zapuščine kar narekuje razveljavitev sklepa o dedovanju.
Za spor o vrnitvi republiške štipendije ni predpisana stvarna pristojnost delovnega in socialnega sodišča. Taka pristojnost je predpisana za spor o vrnitvi kadrovske štipendije.
stečajni postopek - prodaja stečajnega dolžnika - prodaja pravne osebe - poplačilo stečajnih upnikov - ločeno poplačilo - ločitveni upniki
Pri prodaji dolžnika kot pravne osebe ni mogoče ugotoviti, kolikšen del kupnine je treba nameniti za ločeno poplačilo ločitvenega upnika, če v prodajni pogodbi ni posebej določena cena za tiste dele premoženja, na katerih obstoji ločitvena pravica. Le del kupnine tvori ločeno stečajno maso, ki je namenjena za poplačilo ločitvenega upnika.
Čeprav dedič v postopku pred sodiščem prve stopnje ni izločeval premoženja, ki naj bi predstavljal njegov prispevek k pridobiti, to lahko stori v pritožbenem postopku (novota).
Če stvari fizično ni mogoče razdeliti tako, da prejme vsak solastnik stvari v vrednosti svojega solastninskega deleža, odloči sodišče, da mora tisti solastnik, ki je prejel večjo vrednost, izplačati solastniku oziroma solastnikom, ki so prejeli manjšo vrednost, razliko v vrednosti v roku, ki ne sme biti daljši kot tri mesece, razen če se udeleženci drugače dogovorijo.
Pritožbene navedbe o tem, zakaj tožeča stranka ne odobri podaljšanja pogodbe, ne sodijo v področje pravno odločilnih dejstev za odločitev v tej zadevi.