Določbe ZUP pri vročanju odločb o prekršku pridejo v poštev glede načina vročanja, ne pa tudi glede samega kroga oseb, ki jim je pisanje treba vročiti. O tem vprašanju ima ZP-1 jasno in v odnosu do ZUP specialno določbo v sedmem odstavku člena 56 ZP-1. Za razliko od določbe četrtega odstavka člena 88 ZUP, po kateri vročitev pooblaščencu oziroma zakonitemu zastopniku šteje tudi vročitev stranki postopka, pa v prekrškovnem postopku to ne zadošča, temveč je treba odločitev vročati tako storilcu, kot tudi njegovim pooblaščencem.
Sodišču ni potrebno izvesti vseh dokazov, ki jih obramba predlaga, temveč le tista, ki so pomembna za ugotavljanje pravnorelevantnih dejstev v zvezi z očitki, ki so naslovljeni na obdolženca, pravnorelevantna dejstva pa se v prekrškovnem postopku ugotavljalo z izvajanjem posameznih dokazov po načelu proste presoje (člen 71 ZP-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00058578
ZDZdr člen 51. ZOdv člen 17.
stroški postopka - nagrada in stroški odvetnika za postopek - odvetnik po uradni dolžnosti - predložitev stroškovnika - potrebni stroški - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve
Pri odmeri manjkajo stroški, potrebni za pritožbo.
ZPP člen 114.a, 219, 219/1,219/2, 236.a, 236.a/6, 339, 339/1.
bolezen priče - izvedba dokaza - dokazni sklep
Če je glede na okoliščine pričakovati, da se kakšen dokaz ne bo mogel izvesti ali se ne bo mogel izvesti v primernem roku, lahko sodišče določi v dokaznem sklepu rok, do katerega bo čakalo na izvedbo dokaza (prvi odstavek 219. člena ZPP). Če gre za izvedbo dokaza z zaslišanjem priče, sodišče lahko uporabi to zakonsko določbo v primeru, da je priča težko dosegljiva ali dalj časa odsotna, lahko pa tudi v primeru, če predlagana priča zaradi strogo osebnih razlogov (npr. zaradi dolgotrajnega bolezenskega stanja) v primernem roku ne zmore priti do sodišča in podati neposredne ustne izpovedbe. Ne glede na možnost predložitve pisne in podpisane izjave priče, mora namreč sodišče vselej izvesti tudi neposredno zaslišanje priče, če tako zahteva katera od strank postopka (šesti odstavek 236.a člena ZPP). Prav tako lahko sodišče izvede dokaz zaslišanja priče preko videokonference, vendar morata tudi o tem obe stranki soglašati (114.a člen ZPP).
ZPŠOIRSP člen 11, 11/1, 13. ZOR člen 190, 200, 376. OZ člen 169, 179. ZTuj člen 81, 81/2. UZITUL člen 13. ZPP člen 13, 13/1, 212.
izbris iz registra prebivalstva RS - odškodninska odgovornost države - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - denarna odškodnina za duševne bolečine - strah - brezposelnost - enotna oblika škode - načelo individualizacija višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odmere odškodnine - prirejenost upravnega in pravdnega postopka - pravnomočna odločba upravnega organa - vezanost sodišča na pravnomočno rešeno predhodno vprašanje - zavrnitev pravno nepomembnega dokaznega predloga - pavšalni pritožbeni očitki - nesklepčnost trditev - manjkajoča trditvena podlaga - delno zastaranje
ZPŠOIRSP je vzpostavil dva sistema uveljavljanja odškodninskih zahtevkov. V upravnem postopku velja sistem podeljevanja pavšalnega zneska odškodnine. V njem so oškodovanci razbremenjeni dokazovanja predpostavk odškodninske odgovornosti - edini merili za določitev odškodnine sta obdobje izbrisa in maksimizirani znesek denarne odškodnine 50 EUR za vsak zaključen mesec izbrisa, kar naj bi pokrivalo običajne nevšečnosti povezane z izbrisom. V sodnem postopku zaradi uveljavljanja dodatnih odškodninskih zahtevkov pa se za odločanje o denarni odškodnini zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, torej ZOR, za škodo, nastalo pred 1. 1. 2002, oziroma OZ. Glede obsega povrnitve premoženjske škode velja načelo popolne odškodnine, glede zadoščenja, ki naj izravna nepremoženjsko škodo, pa je uveljavljeno načelo pravične denarne odškodnine.
Obdobje izbrisa iz registra stalnega prebivalstva samo po sebi ni predhodno vprašanje v smislu prvega odstavka 13. člena ZPP (ne gre za vprašanje obstoja pravice oziroma pravnega razmerja), naravo predhodnega vprašanja ima vprašanje, ali je oškodovanec upravičenec po ZPŠOIRSP, s tem vprašanjem pa je obdobje izbrisa kot eno od meril za določitev odškodnine neločljivo povezano. Vezanost na upravno odločbo, v kateri je obdobje izbrisa povzeto v izrek odločbe, ki je postal pravnomočen, je razumeti v tem smislu, da lahko oškodovanec v sodnem postopku uveljavlja dodatno odškodnino le za to obdobje.
ZPP člen 105a, 105a/3, 108, 108/5. ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3.
oprostitev plačila taks na prvi stopnji - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - neplačilo sodne takse za pritožbo - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - neizpolnjevanje zakonskih pogojev - sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse - domneva umika pritožbe - preuranjenost odločitve
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je na podlagi 12. člena ZST-1 v zvezi s petim odstavkom 108. člena ZPP zavrglo nepopoln predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, saj ga tožeča stranka kljub pozivu sodišča skladno s sklepom z dne 14. 10. 2021 ni dopolnila. Zato ga sodišče tudi ni moglo obravnavati. Zato so navedbe tožeče stranke v pritožbi o premoženjski stiski neutemeljene, saj je sodišče ni moglo ugotavljati, ker tožeča stranka predloga ni ustrezno dopolnila.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo terjane sodne takse. Takšna ugotovitev sodišča prve stopnje je preuranjena, saj je spregledalo, da je tožeča stranka z vlogo z dne 1. 3. 2022 predlagala oprostitev plačila sodne takse, hkrati pa tudi vložila ugovor zoper plačilni nalog z dne 3. 2. 2022. Posledično je preuranjena tudi odločitev o tem, da se pritožba šteje za umaknjeno.
nadomestni zapor - predlog za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - umik predloga - kontradiktornost
Taki razlogi prvostopnega sodišča so zaradi ugotovljene protispisnosti v zvezi s storilčevim odgovorom, ali želi opravljati naloge v splošno korist nejasni, pomanjkljivi pa tudi v delu, ko je prvo sodišče sicer navedlo, da je skrbno pretehtalo tudi vse okoliščine konkretnega primera in ocenilo, da je v predmetni zadevi odreditev nadomestnega zapora sorazmeren in pravičen ukrep, za kar ni navedlo nobenih konkretnih razlogov.
zavrnitev dokaznega predloga - dokaz z zaslišanjem prič
Zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje obeh mladoletnih hčerk storilca pa je prvo sodišče zavrnilo iz razloga, da bi zaradi njune mladosti prisotnost na sodišču in podoživljanje dogodka (od katerega so minila že skoraj tri leta), na obe deklici lahko vplivalo negativno, zlasti glede njunega duševnega stanja in njunega nadaljnjega razvoja ter glede na njihove medsebojne odnose. Pritožbeno sodišče razloge za takšno zavrnitev predlaganega dokaza v celoti sprejema, saj sta bili obe deklici ob dogodku 5. 5. 2019 stari komaj 7 in 11 let, zato ni mogoče mimo v izpodbijani sodbi zapisanih razlogov, da podoživljanje tega dogodka na razvoj obeh storilčevih hčera v nobenem primeru ne bi vplivalo pozitivno.
prepoved vožnje motornega vozila - prepoved nadaljnje vožnje
Glede na očitno razliko med izvršitvenimi oblikami v določbah devetega odstavka člena 27 ZPrCP, ki določa sankcije za protipredpisna ravnanja v primeru neupoštevanja pravil brez predhodne zaznave prekrška in po določbi desetega odstavka člena 101 ZPrCP ter desetem odstavku člena 56 ZVoz-1, ki so določbe, ki po storjenem prekršku storilcu nalagajo oz. prepovedujejo določena ravnanja, in ko gre v takih primerih brez dvoma za drugačno (težjo) kriminalno količino, torej ne vzdrži teza pritožbe o tem, da gre v obravnavanem primeru za stek in da bi se obdolženec kvečjemu lahko sankcioniral zaradi istih izvršitvenih oblik le po določbi devetega odstavka člena 27 ZPrCP, zaradi česar tudi ni podana kršitev zakona.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSK00064663
ZPP-UPB3 člen 339, 339/2, 339/2- 8, 339/2-10.. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 35, 35/2, 35/3, 45, 45/1, 45/1-b, 46.. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1337/2013 z dne 13. decembra 2013 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z navedbo države izvora ali kraja porekla za sveže, ohlajeno in zamrznjeno prašičje, ovčje, kozje in perutninsko meso člen 2, 2/f.
distribucijska pogodba - sodba brez glavne obravnave - kršitev pravice stranke do izjave - kupoprodajna pogodba - arbitražna klavzula - pasivna legitimacija - stvarne napake blaga - poslovna skrivnost
Na zadnjem naroku je sodišče dalo toženi stranki rok 30 dni za odgovor na pripravljalno vlogo, ki jo je na ta narok prinesla tožeča stranka, pri čemer jo je izrecno opozorilo, da nima možnosti navajanja novih dejstev in dokazov (pripravljalna vloga tožeče stranke ni vsebovala ničesar bistveno novega). Tožena stranka pa v pripravljalni vlogi na navedbe tožeče stranke niti ni odgovarjala, ampak je predložila (in povzela) mnenje švicarske strokovnjakinje, ki jo je angažirala sama in izdelave katerega niti ni napovedala na zadnjem naroku, zato sodišču ni bilo treba ponovno odpreti glavne obravnave. Dejansko pa je v pripravljalni vlogi šlo za pravno interpretacijo rezultatov po naročilu strank pridobljenih izvedenskih mnenj, glede katerih pa se je sodišče prve stopnje opredelilo in jih (pravilno) ocenilo kot nerelevantne za to zadevo, zato o kršitvi pravice do izjave ni mogoče govoriti.
nezakonita odpoved - reparacija - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - odsotnost trditev o odločilnih dejstvih - pritožbena novota
Na naroku za glavno obravnavo 23. 3. 2022, ko je bila tožnica zaslišana in je izpovedala o podaljšanju prejemanja nadomestila v višini 600,00 EUR za tri mesece, je bila toženka prisotna (tako njen pooblaščenec kot zakoniti zastopnik) in tudi po zaslišanju tožnice navedb ni dopolnila niti ni predlagala, da tožnica predloži morebitno novo odločbo glede prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti oziroma da sodišče ponovno vpogleda v register Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ob odsotnosti ustreznih trditev je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko tožničine izpovedi ni upoštevalo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00059474
ZPP člen 3, 180, 180/3.. OZ člen 132, 169, 239, 243.. ZDR-1 člen 118.
nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije - prikrajšanje pri plači - zaposlitev pri drugem delodajalcu - načelo popolne odškodnine
To, da delavec v obdobju po sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi prejema manjšo plačo pri drugem delodajalcu, je lahko le eden od kriterijev za določitev denarnega povračila iz 118. člena ZDR-1, oziroma v tem primeru ni pravne podlage za plačilo neke vrste odškodnine zaradi prikrajšanja po prenehanju delovnega razmerja pri delodajalcu, ki je delavcu nezakonito odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Od tistega dne dalje, od katerega učinkuje sodna razveza pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem, ki je delavcu nezakonito odpovedal pogodbo o zaposlitvi, med njima ni več vzpostavljenega delovnega razmerja. Zaradi tega ni podlage za to, da bi po datumu učinkovanja sodne razveze lahko nastopilo oškodovanje delavca, ki bi se navezovalo na pravice, katere mu je bil dolžan zagotoviti delodajalec po pogodbi o zaposlitvi, ki je bila nezakonito odpovedana.
nedovoljena pritožba - pritožba zoper sklep pritožbenega sodišča - zavrženje pritožbe - ne bis in idem
Ponovna pritožba kot redno pravno sredstvo ni več mogoča, saj bi bila v nasprotju s procesnim pravilom o prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari (ne bis in idem).
ZPP člen 70, 72, 72/6, 108. ZDZdr člen 39, 39/1-2.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - paranoidna shizofrenija - predlog za izločitev sodnika - nepopolna vloga - ravnanje z nepopolno vlogo
Stranka mora v zahtevi za izločitev navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. Za zahtevo za izločitev se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nerazumljivih in nepopolnih vlog v popravo oziroma dopolnitev. Prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev zavrže s sklepom predsednik senata.
DZ člen 157, 157/1, 157/2, 161, 162, 162/1, 162/1-4.
začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - sprememba ureditve stikov - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - pogoji za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - način prevzema otroka ob izvrševanju stikov - nosečnost - največja korist otroka - stroški za prevoz - stroški med izvrševanjem stikov z otrokom
Neživljenjsko je, da bi sodišče od matere zahtevalo, da zaradi izvedbe stika z novorojenčkom v vročih poletnih dneh večkrat tedensko prevaža mladoletnega C. v B. in ga tam čaka, saj je to za novorojenčka neprimerno. Ker pa je za C. pomembno, da ohranja stike, povezanost in navezanost s svojim očetom, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da prevoz na stik in s stika začasno poskrbi oče, tako da C. prevzema (kadar ga ne prevzame v šoli) in ga vrača na naslov A. Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi upoštevalo stališče Vrhovnega sodišča RS, da naj vsak od staršev poskrbi za prihod otrok od enega roditelja do drugega v eno smer, zato je čas trajanja spremenjenega načina izvajanja stikov omejilo na zgolj tri mesece. V tem času bo morala mati vzpostaviti življenjski ritem z novim družinskim članom in družino na način, da bo po izteku časa, za katerega je izdana začasna odredba izvajala stike na način kot so določeni s sodbo.
ZVEtL-1 člen 13, 13/1, 13/6. Pravilnik o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2018) člen 13.
elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi sodnih postopkov - vsebina elaborata - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, ki ga je izdelal sodni izvedenec, predstavlja primerno podlago za izvedbo katastrskega vpisa. Geodetski upravi Republike Slovenije je naložilo, da po pravnomočnosti sklepa prioritetno evidentira spremembe v zemljiškem katastru v skladu z omenjenim elaboratom, tako da evidentira nove parcele in meje med temi parcelami kot urejene, mejne točke, v katerih se meje novih parcel stikajo z mejami obstoječih parcel pa kot delno urejene. Z navedenim sklepom se (še) ne odloča o tem, ali posamezne nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče k določenim stavbam v etažni lastnini. Ta sklep ni končni sklep o pravicah udeležencev glede nepremičnin, pač pa je le sklep o primernosti strokovne (tehnične) podlage. Strokovno podlago predstavlja elaborat, ki ga izdela postavljeni izvedenec geodetske stroke, ali oseba, ki izpolnjuje pogoje za pripravo podlage po predpisih, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. Tak sklep je zato mogoče izpodbijati le glede pravilnosti presoje, ali je strokovna podlaga primerna za evidentiranje sprememb v katastru oziroma ali je vpisljiva strokovna podlaga.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 20, 20/3, 85, 85/2, 89, 89/1, 89/1-2, 137, 138, 138/1, 138/2.. ZOFVI člen 48, 49, 49/1, 59.. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 75.. ZPP člen 154, 154/2, 337, 337/1.. ZZ člen 54, 54/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - pogodba o zaposlitvi za določen čas - ravnatelj - prenehanje mandata - prenehanje delodajalca - izbris iz sodnega registra - pristojna oseba za podajo odpovedi - pravica do zagovora - diskriminacija - čakanje na delo doma - nadomestilo plače - pritožbena novota - načelo uspeha - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Tožnik ni bil razrešen kot ravnatelj, ampak mu je funkcija oziroma mandat prenehal po samem zakonu, ker je prenehal obstajati zavod, v katerem je opravljal funkcijo poslovodnega organa. Ker tožnik ni bil razrešen, tožena stranka ni bila dolžna postopati po določbi 59. člena ZOFVI, ki ureja postopek za razrešitev ravnatelja. Prenehanje mandata zaradi razrešitve pa tudi ni edini primer, ko delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. To lahko stori tudi v primeru, kot je konkretni, ko je tožniku mandat prenehal po samem zakonu.
Tožena stranka neutemeljeno navaja, da ni imela druge možnosti kot to, da tožnika napoti na čakanje na delo doma v času teka odpovednega roka, saj zaradi prenehanja mandata ni več izpolnjeval pogojev za opravljanje dela ravnatelja. Kadar delavec dela ne more opravljati, hkrati pa niso izpolnjeni pogoji po določbi 138. člena ZDR-1, je delodajalec dolžan delavcu za čas, ko dela ne opravlja - pa razlogi za to niso nastali na strani delavca - izplačevati polno nadomestilo plače po določbi 137. člena ZDR-1.
ZDKG člen 2, 2/1, 5, 14, 14/1, 15, 15/1, 15/3. ZD člen 27, 145. ZPP člen 359.
nujni dediči - zaščitena kmetija - dedovanje zaščitene kmetije - izločitev zemljišč iz zaščitene kmetije - plačilo dediču, ki ne deduje zaščitene kmetije - denarna vrednost nujnega deleža - obračunska vrednost zapuščine - višina vrednosti v trenutku zapustnikove smrti - posekan les - plodovi - nujni delež v denarju - pravica do nujnega dednega deleža - rok za izplačilo nujnega deleža
Zapuščino tvori le premoženje, ki ga je imel zapustnik ob smrti, zato les, posekan šele po zapustničini smrti, ne more biti del zapuščine in posledično ne predmet dedovanja. Zahtevke v zvezi s plodovi, prihodki, stroški, oškodovanji ipd. zapuščine, ki so nastali po smrti zapustnice, morajo dediči uveljavljati v posebnem pravdnem postopku. Glede na povedano je odločitev, da se vrednost posekanega lesa všteje v obračunsko vrednost zaščitene kmetije, materialnopravno napačna.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sicer drži, da sodišče prve stopnje vrednosti živine, ki je bila v času zapustničine smrti nesporno v hlevih (in bi tudi v skladu z določbami 2. člena ZDKG sestavljala zaščiteno kmetijo) ni upoštevalo, vendar tega nobena od strank ni uveljavljala.
Tretji odstavek 15. člena ZDKG ni namenjen le olajšanju položaja prevzemnika kmetije, temveč so »upravičeni razlogi« iz navedenega člena lahko tudi varovanje pravic nujnih dedičev. Zato mora prevzemnik, ki se zavzema, da se nujni deleži v celoti izplačajo v denarju namesto v naravi, v primeru dvoma ustrezno izkazati, da to izplačilo (v realnem času) zmore.
»Nujni dediči« v smislu 14. člena ZDKG s prevzemnikom kmetije niso v dediščinski skupnosti v smislu 145. člena ZD, niso torej skupni lastniki zaščitene kmetije, temveč dedujejo le denarno vrednost nujnega deleža, torej denarni znesek oziroma terjatev do dediča – prevzemnika kmetije. Ker je njihov nujni delež denarna vrednost, v trenutku smrti zapustnika lahko pridobijo le delež (odstotek, ulomek) denarne vrednosti, ki jo je zaščitena kmetija imela v trenutku zapustnikove smrti.
Objavljena sodna praksa ne daje jasnega in neposrednega odgovora, vendar je iz objavljenih judikatov obrobno (obiter dictum) razvidno, da se vrednost zaščitene kmetije in posledično nujnih deležev v smislu 14. člena ZDKG ugotavlja po cenah v času zapustnikove smrti.
ZPP člen 285, 286, 337/1, 12. ZD člen 1313, 165, 200, 207.
zapuščinski postopek - pritožbena novota - materialno procesno vodstvo - povečanje dednega deleža
Kljub temu, da pritožnik ni izkazal razlogov za dopustnost, da takšno dejstvo in dokaz (čl. 337/1 ZPP) uveljavlja v pritožbi, pa je takšno šele pritožbeno uveljavljanje novega dejstva in dokaza izjemoma dopustno, če gre za dednopravno vprašanje in laično stranko, kot to izhaja iz usklajene aktualne sodne prakse. Pritožbeno sodišče je novoti dopustilo in nato presojalo njeno utemeljenost, saj pritožnik, ki je laična oseba in je v zapuščinskem postopku nastopal sam, brez prisotnosti prava vešče osebe, pred sodiščem prve stopnje v okviru procesno materialnega vodstva po čl. 285 ZPP ni bil opozorjen o omejitvah glede navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov (čl. 286 ZPP), kar se posledično odraža tudi v prekluzijah v pritožbenem postopku