preživnina otroka - odmera preživnine - določitev višine preživnine - porazdelitev preživninskega bremena - dolžnost preživljanja otrok - preživninske potrebe otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca - varstvo koristi otroka - določanje preživninskega bremena - deljena obveznost - stroški življenjskih potreb otroka - otrokove potrebe - premoženjsko in finančno stanje
Predlagateljica utemeljeno graja enakomerno porazdelitev preživninskega bremena med oba roditelja ob dejstvu, da ima nasprotni udeleženec bistveno boljše preživninske zmožnosti od nje in da je hči v pretežni meri, razen na stikih, v njeni oskrbi. Razmerje zneska, na katerega je ocenjena njuna mesečna pridobitna zmožnost, je 75 % proti 25 % in sorazmerno temu ju mora bremeniti preživljanje hčere. Stališče nasprotnega udeleženca, da bi moral večji delež kriti le, če "svojega" predlagateljica ne bi zmogla, je brez podlage.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.. ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-2, 56.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas - nadomeščanje odsotnega delavca - pogodbeno določilo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - razveljavitev sodbe
Dejstvo, da je tožnica v začetku delala zgolj na dveh delovnih postajah, ki jih je že obvladala, ter da začasno odsotne delavke ni nadomestila prav na vseh delih in nalogah, ki jih je ta pred odsotnostjo opravljala, ni bistveno in ne more privesti do zaključka, da je bilo takšno nadomeščanje navidezno, pogodbe za določen čas pa iz tega razloga nezakonite.
Določilo, da se pogodba o zaposlitvi sklepa za določen čas do dejanske vrnitve odsotnega zaposlenega, vendar ne za dlje kot šest mesecev, je za določitev trajanja pogodbe o zaposlitvi dovolj konkretizirano in ni presplošno. Za presojo zakonitosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni pomembno, da je njeno trajanje določeno za krajši čas, kot naj bi trajala predvidena odsotnost delavca, ki se nadomešča, saj nadomeščanje začasno odsotnega delavca kot razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne pomeni, da bi moral delavec odsotnega delavca nadomeščati ves čas oziroma celotno obdobje njegove odsotnosti.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00059474
ZPP člen 3, 180, 180/3.. OZ člen 132, 169, 239, 243.. ZDR-1 člen 118.
nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije - prikrajšanje pri plači - zaposlitev pri drugem delodajalcu - načelo popolne odškodnine
To, da delavec v obdobju po sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi prejema manjšo plačo pri drugem delodajalcu, je lahko le eden od kriterijev za določitev denarnega povračila iz 118. člena ZDR-1, oziroma v tem primeru ni pravne podlage za plačilo neke vrste odškodnine zaradi prikrajšanja po prenehanju delovnega razmerja pri delodajalcu, ki je delavcu nezakonito odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Od tistega dne dalje, od katerega učinkuje sodna razveza pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem, ki je delavcu nezakonito odpovedal pogodbo o zaposlitvi, med njima ni več vzpostavljenega delovnega razmerja. Zaradi tega ni podlage za to, da bi po datumu učinkovanja sodne razveze lahko nastopilo oškodovanje delavca, ki bi se navezovalo na pravice, katere mu je bil dolžan zagotoviti delodajalec po pogodbi o zaposlitvi, ki je bila nezakonito odpovedana.
izročitev nepremičnine kupcu - izvršba na nepremičnino - pravočasno plačilo - dopustni pritožbeni razlog
Sklep o izročitvi je mogoče izpodbijati zaradi nepravilnosti pri opravi dražbe (šesti odstavek 189. člena ZIZ) in zaradi nepravilnosti pri položitvi kupnine. Dolžnica je imela možnost, da se (spletne) dražbe udeleži in spremlja njen potek.
Tožnik ni bil dobroverni lastniški posestnik, saj ni bil v opravičljivi zmoti glede lastništva spornih nepremičnin. Že dejstvo, da sta v zemljiški knjigi kot lastnika spornih parcel vpisana sedaj že pokojna D. D. in E. E., za katera tožnik ne trdi, da bi nanj s pogodbo prenesla lastninsko pravico, kaže na to, da tožnik v času očitane sečnje in odtujitve ni bil dobroveren lastniški posestnik.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožnik sekal in odtujil tujo hlodovino in drva. S tem je kršil v izpodbijani odpovedi in sodbi navedene pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo vse znake kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1, kar utemeljuje podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po prvi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Do problematike ali je mogoče izsledke prikritih preiskovalnih ukrepov, ki so bili odrejeni v drugi zadevi v zvezi z drugim kaznivim dejanjem in zoper drugo osebo, uporabiti kot dokaz tudi v kazenskem postopku zoper tretje osebe, se je opredelilo že Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-246/14-20 z dne 24. 3. 2017, ko je v 41. točki zapisalo, da ko je „prvotni namen pridobitve izsledkov PPU potrjen oziroma „validiran“ s pravočasnim začetkom kazenskega pregona za kaznivo dejanje iz sodne ali tožilske odredbe, se gradivo naprej hrani, dokler se hrani kazenski spis.“ in da je „mogoče uporabiti izsledke PPU tudi v kazenskem postopku zoper osebo, glede katere ukrep ni bil odrejen, oziroma zoper osumljenca tudi za kaznivo dejanje, za katero ukrep ni bil odrejen (če gre za „kataloško“ kaznivo dejanje), če seveda ne gre za naklepne zlorabe organov pregona.“ Takšni razlagi je pritrdilo tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi I Ips 44415/2010 z dne 26. 11. 2021.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061172
KZ-1 člen 47, 47/5.
denarna kazen - obročno plačilo denarne kazni - rok za plačilo denarne kazni - prepozen predlog
Ker sme na podlagi petega odstavka 47. člena KZ-1 sodišče v upravičenih primerih dovoliti, da lahko obsojenec plača denarno kazen v obrokih, vendar le do poteka roka za plačilo, pri čemer rok za plačilo ne sme biti daljši od dveh let, in ker je rok za plačilo denarne kazni obsojencu iztekel že 14. 1. 2021, kar je tudi zadnji rok, do katerega bi obsojenec še lahko predlagal obročno plačilo denarne kazni, je prvostopno sodišče ravnalo prav, ko je predlog obsojenca za obročno plačilo denarne kazni, vložen šele 28. 4. 2022, kot prepozen zavrglo.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - neplačilo sodne takse - pravnomočna zavrnitev predloga za taksno oprostitev
Po prejemu sklepa sodišča druge stopnje in novega plačilnega naloga sodišča prve stopnje bi moral dolžnik plačati sodno takso v danem roku. V pritožbi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je ni plačal. Sodišče prve stopnje je pravilno izdalo izpodbijani sklep na podlagi petega odstavka 29.b člena ZIZ.
Na nepravilno vročitev se ne more sklicevati stranka, ki je odločbo prejela in se zoper njo pravočasno pritožila. Stroški izvršitelja spadajo med izvršilne stroške (293. člen ZIZ). Po prvem odstavku 38. člena ZIZ izvršilne stroške najprej plača upnik, na njegovo zahtevo pa mu mora nato za izvršbo potrebne stroške povrniti dolžnik (peti odstavek 38. člena ZIZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00060751
OZ člen 3, 53, 54, 332.. ZPP člen 8.
dokazna ocena - verodostojnost priče - trajno dolžniško razmerje - prenehanje trajnega dolžniškega razmerja - predčasno prenehanje pogodbe - ustni dogovori - obličnost sporazuma - načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij
Sodišče prve stopnje je pogodbeno razmerje pravdnih strank pravilno opredelilo kot trajno dolžniško razmerje sklenjeno za določen čas. Prenehanje takšnega razmerja pa ureja 332. člen OZ, po katerem trajno dolžniško razmerje z določenim rokom trajanja preneha, ko preteče rok. Predčasno prenehanje takšnega pogodbenega razmerja pa je vedno možno ob soglasju obeh strank. Gre za izraz načela prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. člen OZ). Glede same obličnosti sporazumne razveze pogodbe je materialnopravno pravilna presoja sodišča prve stopnje, da za veljavnost razveze Pogodbe posebna pisna oblika ni bila potrebna. Samo dejstvo, da je bila Pogodba, za katero sicer ni zakonsko predpisana posebna oblika, sklenjena v pisni obliki, ne pomeni, da morajo biti tudi vse kasnejše spremembe, dogovori, razveza sklenjeni v isti obliki.
Pri tem pa ni spregledati ugotovitev izvedenca, ki ni mogel izključiti, da je ponujeni in dobavljeni stroj izdelal isti proizvajalec, s pojasnilom, da nima za takšno ugotovitev na razpolago dovolj podatkov.
ZPP člen 325, 339, 339/1.. ZDSS-1 člen 58, 82.. ZPIZ-2 člen 13 do 24, 27, 30, 37, 202, 398.. ZUP člen 147.. ZMEPIZ-1 člen 31.. ZUTD člen 140.
starostna pokojnina - višina pokojnine - pokojninska doba - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - predhodno vprašanje - relativna bistvena kršitev določb postopka - sprememba sodbe
V okoliščinah obravnavanega primera odprava upravnih odločb ni sprejemljiva, saj bi imela za posledico, kot da o pravici do starostne pokojnine še ne bi bilo odločeno, čeprav je sporna zgolj višina priznane denarne dajatve. V izpodbijani sodbi je pomanjkljivo razlogovano, da je pravna podlaga za razsojo zadeve podana le v določbah od 13. do 24. člena ZPIZ-2 in hkrati pravilno utemeljevano, da bi bilo potrebno v predsodnem postopku postopati po 147. člena ZUP-a in kot predhodno vprašanje razčistiti pokojninsko dobo in v pokojninsko osnovo vštevna nadomestila iz naslova brezposelnosti v letu 2019. Dejstvo je, da socialni spor V Ps 419/2021 o odpravi pravnomočno priznanega nadomestila za brezposelnost, še ni zaključen. Tudi sicer 82. člen ZDSS-1, ki določa, da sodišče odpravi izpodbijani upravni akt in naloži izdajo novega, izrecno ne narekuje odprave prvostopenjskega. To je potrebno upoštevati tudi v predmetni zadevi, ko pravilnost s prvostopenjsko odločbo priznane starostne pokojnine od dneva izpolnitve pogojev sploh ni vprašljiva, temveč le višina odmerjene denarne dajatve.
V obravnavani zadevi je odločilno, da je s strani sodišča prve stopnje postavljeni cenilec kmetijske stroke opravil cenitev nepremičnin, na katerih je dovoljena izvršba, in za to opravljeno delo pravočasno priglasil nagrado in stroške, zato mu jih je sodišče prve stopnje utemeljeno priznalo.
začasna nezmožnost za delo - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje obveznega zavarovanja - obrazložitev zavrnitve dokaza
Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenemu ugovoru, da bi se moralo sodišče poglobiti v okoliščine postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Slednje zapade v spor o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki ga je tožnica vodila pred delovnim sodiščem. Upoštevajoč dejstvo, da je tožnici delovno razmerje prenehalo 9. 9. 2021, je za vodenje socialnega spora o začasni nezmožnosti za delo od 10. 10. 2021 do 6. 4. 2022 odpadla pravna podlaga. Kljub temu pritožbeno sodišče izpostavlja, da bo tožnica imela možnost, da na podlagi pravnomočne odločitve v delovnem sporu o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi predlaga obnovo postopka pri tožencu glede izpodbijane odločitve v tem sporu.
ugovor dolžnika - davčni dolg - absolutno zastaranje davčne obveznosti - potrebni stroški za izvršbo - stroški odgovora na ugovor
Davčni dolg – tudi posamezni zneski glavnice je bil zavarovan s hipoteko, upnikov predlog za izvršbo je bil vložen pred potekom desetletnega roka za zastaranje pravice po šestem odstavku 126. člena ZDavP-2.
Ko je upnik odgovoril na ugovor dolžnika, ni mogel vedeti katere ugovorne trditve bo sodišče prve stopnje štelo za pravno pomembne. Zato ima pravico odgovoriti na vse trditve dolžnika, četudi se sodišče v sklepu o ugovoru izrecno opredeli samo do nekaterih. Sicer tvega fikcijo priznavanja dejstev.
obdolžilni predlog - vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov - pravica do obrambe
Pritožba torej le primeroma in na splošno, brez, da je takšen predlog bil podan tekom postopka pred sodiščem prve stopnje navaja, da je sodišče prve stopnje ravnalo napak, ker zaslišanja obeh policistov ni izvedlo, vendar pa konkretno sploh ne pojasni, o katerih pravno relevantnih dejstvih, pomembnih za razsojo v tem postopku, naj bi oba policista izpovedala, prvo sodišče pa je v točki 3.) izpodbijane sodbe tudi izrecno zapisalo, da policistov ni zaslišalo prav iz razlogov, ker za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja njuno zaslišanje ni bilo potrebno, kar kot pravilno sprejema tudi pritožbeno sodišče.
ZUTD člen 8, 8/1, 8/1-3.. ZGD-1 člen 527, 527-2.. ZDSS-1 člen 71.
evidenca brezposelnih oseb - status brezposelne osebe - povezane družbe - družbenik in poslovodna oseba - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Utemeljene so pritožbene navedbe, da 3. alineje prvega odstavka 8. člena ZUTD ni mogoče razlagati tako, da bi veljala tudi za povezane družbe. Navedena določba jasno določa, da se status brezposelne osebe dodeli osebi, ki ni družbenik in hkrati poslovodna oseba v osebni in kapitalski družbi. Status brezposelne osebe se tako ne prizna zgolj osebi, ki je družbenik in poslovodna oseba v isti gospodarski družbi. Ker gre pri povezanih družbah za povezavo vsaj dveh pravno samostojnih gospodarskih družb (527. člen ZGD-1), je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je štelo, da se obravnavana določba ZUTD razteza tudi na povezane družbe.
odgovornost pravne osebe za prekršek - zahteva za sodno varstvo - dejansko stanje - dopolnitev dokaznega postopka - izvedba predlaganih dokazov
Sodišče bi dejanske ugotovitve iz odločbe o prekršku moralo preverjati z izvedbo predlaganih dokazov, pri čemer ne zadošča, da te dokaze formalno izvede, ampak morajo biti dokazi po vsebini usmerjeni k razjasnitvi spornih dejstev, sicer bi bila pravica do zaslišanja prazna.
ZPIZ-2 člen 41, 63, 63/2.. ZDSS-1 člen 61.. ZPP člen 8.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - II. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - izvedena priča - zavrnitev dokaznih predlogov
Sodišče prve stopnje je ustrezno razčistilo dejansko stanje. Na predlog tožnika je od invalidske komisije II. stopnje zahtevalo, da opravi osebni pregled ter da odgovori na vprašanje sodišča v zvezi s tožnikovo delovno zmožnostjo. Tudi z zaslišanjem obeh članov invalidske komisije je sodišče prve stopnje razčistilo, da pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, je pa pri tožniku podana poklicna invalidnost. Glede na njegovo starost in s tem nezmožnost za poklicno rehabilitacijo, je tožena stranka tožniku, skladno z že citiranimi zakonskimi določbami, kot invalidu II. kategorije invalidnosti utemeljeno priznala pravico do invalidske pokojnine.