ZPP člen 70, 70-6, 71, 72, 73, 73/4, 74, 75, 274, 274/1, 319, 332. ZFPPIPP člen 121.
izločitev sodnika - zloraba procesnih pravic - nepristranskost sodnika - nepristransko sojenje - dvom o nepristranskosti sodnika - subjektivni test - objektivni test - subjektivna nepristranskost - objektivna nepristranskost - videz nepristranskosti sojenja - pravnomočno razsojena stvar - pravnomočnost sodbe - pravnomočnost sklepa - zavrženje tožbe - zavrženje predloga - predlog za izločitev sodnika - smiselna uporaba določb ZPP - objektivne meje pravnomočnosti - načelo hitrosti postopka
Po določilu prvega odstavka 274. člena ZPP sodnik tožbo zavrže, če ugotovi, da je stvar že pravnomočno razsojena. Skladno z določilom prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP se v insolvenčnih postopkih smiselno uporabljajo tudi določila ZPP. Vendar iz 332. člena ZPP ne izhaja, da se določila o pravnomočnosti sodbe smiselno uporablja tudi za sklepe. Torej sodišče novega predloga za izločitev, ki je oprt na identično dejansko stanje, o katerem je že pravnomočno odločeno, ne more kratko malo zavreči. Zato se odpira vprašanje, kaj lahko v takih primerih sploh stori. Po prepričanju pritožbenega sodišča so s pravnomočnostjo predhodnih sklepov o izločitvi v ponovnem postopku za izločitev iste sodnice izključene vse navedbe o tistih dejstvih, ki jih je sodišče v prejšnjih postopkih vzelo kot podlago za odločitev o prvotnih izločitvah.
Glede na opisan način storitve kaznivega dejanja, ki se očita obdolženki in vseh okoliščin, ki so privedle do prometne nezgode, je tudi po oceni pritožbenega sodišča mogoče utemeljeno sklepati, da je obdolženka nevarna voznica in da bo še naprej ogrožala javni promet ter jo je zato potrebno za določen čas izločiti iz prometa, saj je s svojo vožnjo po nasprotnem smernem vozišču na avtocesti hudo kršila cestnoprometne predpise, pri čemer je ena oseba umrla, dve pa sta utrpeli hude telesne poškodbe.
razdelitev posebne razdelitvene mase - izločitvena pravica - uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi - tožba na ugotovitev obstoja izločitvene pravice - prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice - izguba izločitvene pravice - prenehanje izločitvene pravice - izvenknjižna pridobitev lastninske pravice - prisilna hipoteka - učinki priznane terjatve - prednost pri poplačilu terjatve - priznana ločitvena pravica v stečajnem postopku - obligacijska pravica - nezavarovana terjatev - načelo enakega obravnavanja upnikov
Pravilno je namreč stališče sodišča prve stopnje, ki je povzelo stališča teorije in tudi sodne prakse, da je pravni položaj izločitvenega upnika varovan v razmerju do imetnikov prisilnih hipotek le v primeru konkurence med zunaj knjižno priznano izločitveno pravico (lastininsko pravico) na nepremičnini in prisilno hipoteko, ne pa v primeru med priznano obligacijsko pravico do nadomestnega denarnega zneska iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP in prisilno hipoteko.
To pomeni, da bo lahko pritožnica (če ji bo v pravdi priznano poplačilno upravičenje po petem odstavku 299. člena ZFPPIPP), zahtevala le plačilo denarnega zneska, doseženega s prodajo spornih nepremičnin, ki bo ostalo po poplačilu hipotekarnih upnikov (imetnikov poslovnih in neposlovnih hipotek).
ZKP člen 78, 78/1, 309, 309/3. Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (14.09.2021) člen 5, 5/2, 5/2-1.
denarna kazen priči - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje - neopravičen izostanek z naroka - izredni dogodek - pogoj PCT
V obravnavanem časovnem obdobju (28. 9. 2021) je veljal Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 147/21, 149/21 in 152/21 - v nadaljevanju Odlok 147/21). Čeprav je slednji v 1. alineji drugega odstavka 5. člena določal, da morajo pogoj PCT izpolnjevati vse osebe, ki so uporabniki storitev ali udeleženi ali prisotni pri izvajanju dejavnosti ali v okoljih v Republiki Sloveniji iz prvega odstavka navedenega člena (delavci in osebe, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu, ali samostojno opravljajo dejavnost), pa zgolj na podlagi te določbe ni bilo mogoče zakonito omejiti dostopa do sodišč. Poslovanje sodišč urejata zakon in sodni red (6. člen Zakona o sodiščih - ZS), ob razglašenih izrednih dogodkih pa še predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z odredbo (83.a člen ZS), zaradi česar odlok izvršilne veje oblasti ne more nadomestiti odsotnosti zahtevane podlage za omejevanje pravice do sodnega varstva. Da dne 28. 9. 2021 ni obstajala pravna podlaga, na podlagi katere bi bil lahko pritožniku, ki ni izpolnjeval pogojev PCT, zakonito onemogočen dostop do sodišča in s tem pristop na narok glavne obravnave.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00058862
ZDZdr člen 2, 39, 39/1, 39/1-2, 50. URS člen 19, 19/1, 32.
prisilna hospitalizacija - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - osebnostna ali vedenjska motenost - odklanjanje zdravljenja (terapije) - hujše ogrožanje lastnega zdravja - sklepanje škodljivih poslov - kumulativno izpolnjevanje pogojev
Čim eden od pogojev po prvem odstavku 39. člena ZDZdr, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, ni podan, prisilna hospitalizacija ni dopustna.
Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje temelji na ugotovitvi, da je bilo v postopku II N 161/2020 s sklepom z dne 26. 7. 2021 s stopnjo verjetnosti že pravnomočno ugotovljeno, da nasprotni udeleženec 1. 4. 2021 ni izvajal fizičnega nasilja nad mladoletnim A. A. (in ponovno s sklepom z dne 22. 12. 2021, pravnomočen 12. 1. 2022). Z istim sklepom pa je bilo pravnomočno ugotovljeno še, da je odnos med staršema (udeležencema tega postopka) izjemno konflikten, izvor konfliktnosti tega odnosa pa bolj gravitira k predlagateljici kot k nasprotnemu udeležencu, kar vse je dalo sodišču prve stopnje podlago za pravilen sklep, da do umika predloga v predmetni zadevi ni prišlo zaradi spremembe okoliščin na strani nasprotnega udeleženca, torej iz razloga, ker je nasprotni udeleženec po vložitvi predloga v predmetni zadevi z nasiljem prenehal oziroma ker ne obstaja več nevarnost nasilja nasprotnega udeleženca nad predlagateljico, takšnih okoliščin umika pa predlagateljica tudi ni zatrjevala.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožba v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nedopusten pritožbeni razlog v gospodarskem sporu majhne vrednosti
Z uveljavljanjem pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti ni mogoče uspeti. Toženka je v pritožbi navedla, da uveljavlja vse tri pritožbene razloge, vendar ni utemeljila niti absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka niti zmotne uporabe materialnega prava. Pač pa je z vsemi pritožbenimi navedbami uveljavljala zgolj pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
postopek osebnega stečaja - prijava terjatve - postopek preizkusa terjatev - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - ugovor o prerekanju terjatve - ugovor po izteku roka - prekluzivnost roka - pravna narava obvestila
Roki v stečajnem postopku so prekluzivni, kar pomeni, da stranka, ki svoje pravice ne uveljavi v predpisanih zakonskih rokih, te pravice izgubi. Cilj omejitve iz tretjega odstavka 63. člena v povezavi z drugim in tretjim odstavkom 121. člena ZFPPIPP je v zasledovanju učinkovitosti stečajnega postopka in sodnega varstva upnikov. Tak cilj je po prepričanju pritožbenega sodišča vsebinsko povezan z varstvom upnikove človekove pravice iz prvega odstavka 23. člena Ustave, zlasti v njenem vidiku sojenja brez nepotrebnega odlašanja, zato je tudi ustavno dopusten.
Če je upnik prijavil svojo terjatev, se je upraviteljica o njej v okviru osnovnega seznama preizkušenih terjatev morala izreči. Poleg tega upraviteljica tudi nima možnosti, da bi prijavljeno terjatev kar izločila iz preizkusa, saj predstavlja prijava terjatve zahtevek upnika za plačilo njegove terjatve v stečajnem postopku.
Upnik ne trdi, da je njegova terjatev prenehala na podlagi pobota, temveč prav nasprotno, da njegova terjatev še vedno obstoji (zato jo je tudi prijavil v tem postopku osebnega stečaja). Ker pa v stečajnem postopku ni mogoče odločati o obstoju ali neobstoju terjatve, temveč je temu namenjen pravdni postopek, bi upraviteljica oziroma drugi upniki, če so menili, da je prišlo do pobota zaradi začetka stečajnega postopka, to morali pravočasno ugovarjati preko prerekanja te terjatve in ločitvene pravice. Sklicevanje na to, da tega dejstva niso vedeli oziroma niso mogli vedeti, tega ne more opravičevati prav zaradi določitve rokov, v katerih je potrebno vložiti vse ugovore, kot prekluzivnih.
Pritožbeno sodišče zaključuje, da bi bila kasnejša izključitev neprerekane terjatve iz končnega seznama preizkušenih terjatev nezakonita.
Iz 1. točke četrtega odstavka 69. člena ZFPPIPP ne izhaja, da je obvestilo, ki ga pošlje sodišče upravitelju, sklep. Iz navedene zakonske določbe sicer res izhaja, da sodišče sprejme sklep o preizkusu in o tem obvesti upravitelja, upravitelj pa mora po prejemu tega obvestila sodišču predložiti končni seznam preizkušenih terjatev v skladu z odločitvijo sodišča iz drugega odstavka 69. člena tega zakona (prvi odstavek 70. člena ZFPPIPP). Taka tehnika procesnega postopanja sodišča pravne narave obvestila, ki je glede na določbo drugega odstavka 124. člena ZFPPIPP lahko le odredba in ne sklep, ne spreminja.
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z oceno prvostopenjskega sodišča, da kljub dejstvu, da v času odločitve sodišča prve stopnje izvršba še ni bila v celoti ustavljena, ni bilo moč pričakovati poplačila terjatve. Predmetni sklep o izvršbi (z rubežem in prenosom denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet) se je namreč nahajal šele na devetem mestu neporavnanih obveznosti, pri čemer pa iz podatkov spisa še izhaja, da je bila tudi ta izvršba naknadno ustavljena, in to že s sklepom Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu I 393/2019 z dne 7. 2. 2022 (list. št. 278), kar samo potrjuje pravilnost ocene sodišča prve stopnje v času odločanja 20. 1. 2022.
V točki 3.) je izrecno pojasnilo, da obdolženec naslovov predlaganih prič sodišču ni nikoli posredoval, ker pa je ocenilo, da priči ne bi izpovedovali o pravno relevantnih dejstvih, pomembnih za razsojo v tej prekrškovni zadevi, saj naj bi potrdili le, da obdolženec ni vozil pod vplivom alkohola in da gre za zaroto, kar pa se obdolžencu sploh ne očita, je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča taka zavrnitev dokaznega predloga prepričljiva in zadostna, zato ne gre za bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz prvega odstavka člena 90 ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom člena 155 ZP-1, saj obdolžencu s tako zavrnitvijo dokaznega predloga ni bila kršena njegova pravica do obrambe, kot to neutemeljeno navaja pritožba.
Zato pritožnik s pritožbenimi navedbami, ko v pretežnem delu graja dokazno oceno prvega sodišča na napačni materialnopravni predpostavki, da odgovornost storilca temelji na določbi prvega odstavka člena 8 ZPrCP in ko navaja, da storilec razen svojega zanikanja ni predlagal nobenega drugega dokaza glede na uzakonjeno obrnjeno dokazno breme, uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa je nedopusten pritožbeni razlog, kajti pritožbeno sodišče je namreč v hitrem postopku o prekršku na ugotovljeno dejansko stanje in posledično na dokazno oceno, ki jo sprejme sodišče prve stopnje v hitrem postopku o prekršku, torej v takšnih postopkih, kot je obravnavani, vezano.
ugovor zoper plačilni nalog - pritožba zoper sodbo - sodna taksa za pritožbo
Odločilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je tožena stranka pritožila zoper sodbo in jo je izpodbijala v celoti, česar tožena stranka ne zanika. Zato je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da je vrednost zahtevka 11.752,83 EUR, kolikor je naložilo v plačilo toženi stranki, kar je izpodbijala s pritožbo.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - 18 kazenskih točk
Kot je bilo predhodno obrazloženo, pa iz uradno vodene evidence kazenskih točk pri MPRS, na kateri je prvo sodišče gradilo svojo odločitev, jasno in nesporno izhaja, da je storilec na dan 16. 4. 2022 presegel 18 KT, saj ima sedaj v tej evidenci vpisanih 19 KT.
izredna odpoved delavca - razlika v plači - sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi - soglasje volj - izplačevanje nižje plače - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje v razlogih sodbe - razveljavitev sodbe - ponovno sojenje pred drugim senatom
Sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo konkretno, na kakšen način je bilo doseženo soglasje volj glede nove pogodbe o zaposlitvi (ne gre zgolj za spremembo pogodbe o zaposlitvi), ki ne more biti hkrati izraženo ustno in s konkludentnimi ravnanji, niti ni ugotavljalo, kdaj je bilo soglasje volj doseženo in za osnovno plačo v kakšni višini. Šele nato bi lahko odločilo o utemeljenosti zahtevkov tožnika, pri čemer bi moralo za vsak mesec vtoževanega obdobja presoditi, ali je tožniku bila izplačana plača v višini, kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi, in sicer ali pisne pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 1. 2007 ali, če bi ugotovilo obstoj soglasja volj glede drugačne višine osnovne plače, plače po ustno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi ali po pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni s konkludentnimi ravnanji.
Dejstvo, da se delavec zaveda, da mu delodajalec odreja drugo delo, kot je v pogodbi o zaposlitvi, in da mu izplačuje nižjo plačo, še ne pomeni, da s tem soglaša. Odrejanje drugega dela pomeni kršitev temeljne obveznosti delodajalca, kot je določena v prvem odstavku 43. člena ZDR-1, pri čemer okoliščine, da se delavec ne "pritoži", da v zvezi s kršitvijo ne uveljavlja varstva pravic po prvem in drugem odstavku 200. člena ZDR-1, ni šteti njemu v škodo. Enako soglasja ne pomeni dejstvo, da delavec ne oporeka znižani plači oziroma v zvezi s tem ne uveljavlja varstva pravic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00062864
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/2, 365, 365-3, 394, 394-10, 400, 400/3. OZ člen 87, 255, 255/1, 256. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 21.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - ničnost notarskega zapisa - zadolžnica v obliki notarskega zapisa - obnova pravdnega postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - nadomestitveni postopek - posojilno razmerje - obstoj terjatve - višina terjatve - odpadla pravna podlaga - dokazno breme - dokazna stiska - dopolnilni sklep - sprememba odločitve o pravdnih stroških - uspeh v postopku
Ničnost zadolžnice v obliki notarskega zapisa ne spreminja dejstva o obstoju posojilnega razmerja, saj ta listina ni pravni posel, na osnovi katerega bi posojilno razmerje nastalo. Posledica ugotovljene ničnosti zadolžnice ni kondikcijski zahtevek.
S trditvijo, da tožnik izjalovitve dokaza ni mogel pričakovati in da se je šele v nadomestitvenem postopku pokazala potreba po dokazovanju z notarskima zapisoma, ni mogoče opravičevati skopih trditev o obstoju in realizaciji posojilnega razmerja. Ker gre za eno posojilno razmerje, katerega realizacija je bila spremljana s sestavo treh zadolžnic, bi trditve in dokaze tožnik moral podati v rednem postopku.
tuje vozniško dovoljenje - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja
Povedano pomeni, da ne drži pritožbeni očitek, da imetniku tujega vozniškega dovoljenja ni mogoče izrekati KT za prekršek, storjen v cestnem prometu. Te stranske sankcije ni mogoče izreči takemu vozniku le v primeru, ko se mu izvršuje sankcija prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju RS in le v takem primeru se takemu vozniku izreče le globa, ne pa tudi stranska sankcija 18 KT
neplačana sodna taksa - pravnomočna zavrnitev predloga za taksno oprostitev - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi
Dolžnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da ni plačal sodne takse ob vložitvi ugovora niti po vročenem plačilnem nalogu. Sodišče prve stopnje je pravilno izdalo izpodbijani sklep na podlagi petega odstavka 29.b člena ZIZ.
Bistvo razpravnega načela je v tem, da nasprotna stranka ve, v okviru kakšnega trditvenega in dokaznega okvira se lahko brani. Stranki mora biti vselej dana možnost, da tudi sama ponudi ustrezne trditve in dokaze. V kolikor pa sodišče odloči mimo ponujenega trditvenega gradiva, drugi stranki odvzame možnost učinkovite obrambe.
ZPP člen 151, 151/1, 163, 163/3, 163/7. ZST-1 člen 34, 34/1, 14.a, 14.a/1, 14.a/2.
nastanek pravdnih stroškov - zahtevek za odmero stroškov - nastanek obveznosti plačila sodne takse
Sklep o odlogu plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje do pravnomočnega zaključka postopka je za ta strošek tožnika povzročil okoliščino, kot da se je postopek končal zunaj glavne obravnave. Tožnik lahko tak strošek pravočasno zahteva v skladu s sedmim odstavkom 163. člena ZPP v 15 dneh od prejema sklepa. V tem primeru sicer sodišče ni izdalo sklepa, pač pa plačilni nalog za plačilo sodne takse na podlagi drugega odstavka 14.a člena ZST-1. Povrnitev stroška je zahteval 7. 4. 2022, kar je bilo v zakonskem roku in sodišče prve stopnje bi moralo vsebinsko obravnavati zahtevo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00059698
ZDR-1 člen 87, 87/1, 94, 94/1, 177, 177/1.. OZ člen 132, 168, 168/3.
odškodninska odgovornost delavca - poskusno delo - prenehanje opravljanja dela - ustna odpoved - vzročna zveza - izgubljen dobiček
Tožeča stranka od toženca uveljavlja plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpela zaradi njegovega ravnanja, ko je 12. 3. 2021 samovoljno zapustil delovno mesto in se na delo ni več vrnil. Tožbeni zahtevek je oprla na navedbe, da nima nadomestnih voznikov za že dogovorjene in tudi nove posle, zaradi česar ji ob izostanku delavcev nastaja škoda.
Tožeča stranka je bila že 18. 2. 2021 seznanjena s tem, da toženec z delovnim razmerjem pri njej po izteku poskusnega dela (8. 3. 2021) ne želi nadaljevati, na njeno prošnjo pa je nato z delom vseeno nadaljeval vse do 12. 3. 2021, pri čemer pa jo je 10. 3. 2021 obvestil, da z dnem 12. 3. 2021 z delom pri njej zaključuje. Dejansko je torej toženec odpoved dal. Zgolj odsotnost pisne oblike ne pomeni, da je ob realizaciji tako podane odpovedi ravnal protipravno v smislu deliktne odgovornosti.