Po 1.odst. 43.čl. ZD ni treba, da je razdedinjenje izraženo z besedo. Razdedinjenje je civilnopravna sankcija zaradi hujšega zanemarjanja zakonskih ali moralnih obveznosti dediča do zapustnika.
ZZZDR člen 129, 129. ZPP člen 154, 154/1, 154, 154/1.
določitev višine preživnine - otrokove potrebe - stroški postopka
Sodišče mora potrebe otroka ugotavljati v vsakem konkretnem primeru posebej. Upoštevati mora vsa tista dejstva, ki vplivajo na to, da so stroški preživljanja v konkretnem primeru in v določenem obdobju večji ali manjši. Poleg tega je potrebno poudariti, da pri oceni potreb ni mogoče z matematično natančnostjo ovrednotiti prav vsakega izdatka in obrazložiti zakaj je pretiran, ampak je treba potrebe oceniti globalno.
ZGD člen 580, 580/1, 580/2, 580/6, 580, 580/1, 580/2, 580/6. ZIZ člen 59, 59. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 35, 27, 27/4, 27/5, 35.
nedopustnost izvršbe - izbris družbe iz sodnega registra - odgovornost družbenikov - pasivni družbenik
Subjektivni element ravnanja posameznega družbenika ne more biti pravno irelevanten in se šteje za aktivnega družbenika tudi tisti, ki je svojo pasivnost sam zakrivil.
ZZZDR člen 211, 211. ZPP člen 76, 76/1, 80, 81, 76, 76/1, 80, 81.
sposobnost biti stranka - zavrženje tožbe- skrbnik za posebne primere
Sposobnost biti stranka ustreza pojmu pravne sposobnosti na področju materialnega prava, torej sposobnosti biti nosilec pravic in obveznosti. Fizična oseba jo pridobi z rojstvom, izgubi pa s smrtjo, zato takšne s smrtjo izgubljene pravne nesposobnosti ni mogoče odpraviti z ukrepi iz 81. člena ZPP, posledično temu pa niti s postavitvijo skrbnika za posebne primere v smislu 211. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
Izpolnitev zaveze, ki je primarno bila dogovorjena za izročitev nadomestnega zemljišča ni bila možna, zato so stranke v pogodbi predvidele možnost, da se servis zgradi v sklopu ostalih objektov v kompleksu. Stranki sta se dogovorili za alternativno obveznost.
spor majhne vrednosti - postopek v sporih majhne vrednosti
Specifičnost predmetnega postopka, ki se je začel na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, terja ustrezno razlago: predlog upnika (kasneje tožeče stranke) šteje kot tožba, odgovor dolžnika (kasneje tožene stranke) pa kot odgovor na tožbo, obe stranki pa imata po razveljavitvenem sklepu in odločitvi, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku (glede na zgoraj navedene določbe ZPP) pravico, da vložita še eno pripravljalno vlogo, v kateri lahko navajata dejstva in dokaze.
Postavljena začasna zastopnica odvetnica stroškov v zvezi z zastopanjem toženca do konca glavne obravnave ni priglasila, saj ji niso nastali. Tožeči stranki bo sodišče prve stopnje na njeno zahtevo celoten predujem vrnilo.
Gre za predlog za izvršbo, ki ga je upnica podala na podlagi izvršilnega naslova in predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Upnica je nepravilno predlagala izdajo kondemnatornega sklepa za obe terjatvi, čeprav ima izvršilni naslov za terjatev v znesku 45.274,00 SIT. Izvršilni predlog je nesklepčen.
ZPP člen 343, 343/1, 343/3, 352, 343, 343/1, 343/3, 352.
pravni interes za pritožbo - delna zamudna sodba
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo le o tožbenem zahtevku, ki je naperjen proti toženki, medtem ko o tožbenem zahtevku, ki je naslovljen na toženca še ni odločilo, zato slednji nima pravnega interesa za pritožbo proti delni zamudni sodbi, katera se ga ne tiče.
Nedvomno je tožeča stranka uspela dokazati, da ji je nastala škoda. Ostalih elementov, da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja tožene stranke in da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in njenim nedopustnim ravnanjem in da obstaja odgovornost na strani povzročitelja škode, pa sodišče ni pravilno ugotovilo. Po teoriji o adekvatni vzročnosti je mogoče kot pravno upošteven vzrok šteti tiste okoliščine, ki po rednem teku stvari pripeljejo do škodne posledice. Stranka odgovarja za normalne posledice svojega ravnanja, za posledice, s katerim more računati, da utegnejo nastati.
Trditev dolžnika, da terjatev ni zapadla v plačilo, ki niti ni dokazno podprta, ni upoštevna, ker je podlaga za izdano predhodno odredbo nepravnomočni in zato še neizvršljiv sklep o izvršbi.
ZMed v 1. odstavku 26. člena določa, da ima vsakdo pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov popravek objavljenega obvestila, s katerim je bila prizadeta njegova pravica. Zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik aktivno legitimiran v tej pravdi, pravilna.
Glede na to, da se v njem še naprej zatrjuje, da gre za anonimko, ob čemer je iz navedb avtorice odgovora očitno, da avtorji obvestila že prej niso bili neznani, ima zato tožnik upravičen interes, da zahteva od tožene stranke objavo popravka v obsegu, kot je razvidno iz izreka izpodbijane sodbe.
Stranka ne more nadomestiti zatrjevanja dejstev s predlaganjem dokazov. Dokazi se namreč izvajajo prav zaradi ugotovitev zatrjevanih dejstev. Če zatrjevanih dejstev ni, tudi ni nobene potrebe za izvajanje dokazov.
Vselej, kadar tožena stranka spremembi tožbe ne nasprotuje, je dolžno sodišče spremembo tožbe dopustiti.
Sodišče nima niti potrebnega znanja za opredelitev posameznih pojmov po računovodskih standardih in bi moralo imenovati izvedenca finančno-računovodske stroke, ki ga je predlagala tožeča stranka, za ugotovitev dejansko opravljenih dodatnih del.