denarna odškodnina za negmotno škodo - izvedensko mnenje
Pomen izvedenskega mnenja je v strokovnosti odgovorov na zastavljena vprašanja in tudi večji objektivnosti odgovorov o pravno pomembnih dejstvih. Podlaga v mnenju izvedenca so njegove strokovne ugotovitve o poškodbah in s pomočjo stroke in izkušenj izvedenec sklepa o posledicah.
Eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe je tudi sklepčnost tožbenega zahtevka: utemeljenost tožbenega zahtevka mora izhajati iz dejstev, ki so navedena v tožbi (3. tč. 1. odst. 318. čl. ZPP) in glede katerih se šteje, če je toženec pasiven, da priznava njihovo resničnost. Tožnik zahteva plačilo odškodnine. Sodišče prve stopnje je le ugotovilo, da je izpolnjen pogoj iz 3. tč. 1. odst. 318. čl. ZPP, torej, da iz dejstev, ki so navedena v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Izpodbijana delna zamudna sodba nima razlogov o obstoju tistih dejanskih okoliščin, ki so po presoji sodišča pravno relevantne. Iz obrazložitve ne izhaja, katera pravno pomembna dejstva iz tožbe je sodišče vzelo kot dejansko podlago za svojo odločitev in tudi ne, na katero pravno normo je oprlo odločitev.
Tožnikovo ravnanje je bil tisti začetni in tudi odločilni vzrok, da je prišlo do prometne nesreče. Pri vožnji zavarovanke tožene stranke ni našlo nobene nepravilnosti. Tožena stranka je odgovorna za to nesrečo na podlagi objektivne odgovornosti, ker je motorno vozilo v razmerju do pešca nevarna stvar. Ker se je nesreča pripetila v bližini osnovne šole v času zaključka pouka, ko so na obeh straneh ceste stali otroci, zato takšen dogodek za voznika ni mogel biti nepričakovan.
ZZVZZ člen 60, 60. ZDavP člen 49, 89, 49, 89. ZDavP-1 člen 144, 144, 144.
prispevki - zdravstveno zavarovanje
Merila za odlog, zmanjšanje ali odpis prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje določenim zavarovancem v 2. čl. določajo uporabo ZDavP. ZDavP, ki je veljal do 20.5.2004, je določal, da se zapadli davčni dolg v primeru neplačila obrestuje z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Po 89. čl. ZDavP davčni organ lahko dovoli odlog plačila davčnega dolga s pripadajočimi obrestmi oz. odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, vendar le v primeru, če bi se z izterjavo lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Nadomestilo za čas brezposelnosti po 49. čl. ZDavP in po 144. čl. novega Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 54/2004 - ZDavP-1), ki velja od 21.5.2004, ni izvzeto iz davčne izvršbe, kar pomeni, da ga je potrebno upoštevati pri izračunu tožnikovega dohodka.
Ker iz podatkov o zaslužkih po odločbi o odmeri dohodnine za tožnika in njegovo ženo ter iz podatkov o katastrskem dohodku za leto 2000 (to je leto pred vložitvijo prošnje za odpis dolga) izhaja, da so skupni dohodki gospodinjstva presegali znesek zajamčene plače po posameznem članu, je zavod utemeljeno zavrnil zahtevek tožnika za odpis dolga oz. prispevkov z zakonskimi zamudnimi obrestmi za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki se nanaša na čas od 1.1.1995 do 30.11.1998, ko je bil tožnik obvezno zdravstveno zavarovan kot samostojni podjetnik.
ZDSS člen 31, 33, 31, 33. ZUP člen 43, 142, 43, 142. ZPIZ-1 člen 251, 252, 252, 251.
aktivna legitimacija - socialni spor
Če stranka nima pravic po materialnem pravu, v socialnem sporu ni aktivno legitimirana in se tožbeni zahtevek zavrne (ne pa zavrže tožba).
Ker je delovnemu invalidu med zaposlitvijo zagotovljeno posebno varstvo, ki zadeva tudi delodajalca, pravna oseba - delodajalec, pri katerem je zavarovanec zaposlen v času izdaje in vročitve dokončne odločbe o ugotovitvi invalidnosti in priznanju pravic, lahko uveljavi sodno varstvo.
Tožena stranka je dokončno odločbo pravilno vročila pravni osebi, ki je, kot tedanji delodajalec zavarovanca, vložila pritožbo zoper odločbo, izdano na prvi stopnji. Pravico udeleževati se upravnega postopka ima oseba, ki izkaže pravni interes. Ta interes izkaže, če zatrjuje, da vstopa v postopek, zaradi varstva svojih pravnih koristi. Postopek ugotovitve invalidnosti ter priznanja pravic s tem v zvezi je poseben upravni postopek in bi zavarovančev novi delodajalec, ne glede na prijavo sprememb v matični evidenci zavarovancev, moral pri toženi stranki do dokončnosti odločbe, ki je bila pritožnici vročena več kot 6 mesecev po spremembi zavarovančeve zaposlitve, zahtevati vstop v postopek ter vročitev dokončne odločbe, s čimer bi si zagotovil rok za vložitev tožbe. Ker tega ni storil in ker tudi ni izkazal, da je dokončno odločbo od skupne pravne službe prejel po izteku roka za vložitev tožbe, je rok za vložitev tožbe zamudil. ZDSS ne določa nobenih izjem glede roka za vložitev tožbe.
ZTLR člen 14, 15, 14, 15. ZOR člen 210, 214, 219, 220, 210, 214, 219, 220.
višina uporabnine - solastninska pravica - poslovodstvo brez naročila
Sodišče je višino uporabnine izračunalo iz sedanje vrednosti nepremičnine, torej z upoštevanjem investicijskega vzdrževanja sporne nepremičnine. Če mora toženka plačati uporabnino od vrednosti nepremičnine, ki je večja tudi zaradi njenih vlaganj v okviru investicijskega vzdrževanja, ne drži pritožbena navedba, da tožeča stranka od teh vlaganj nima nobene koristi.
Nekdo se lahko izmakne ugotavljanju alkoholiziranosti tudi tako, da ne sodeluje pravilno pri pihanju v elektronsko aparaturo. V primeru, da je zavestno dvakrat pihal mimo ustnika tako, da elektronski alkotest njegovega izdihanega zraka niti ni zaznal in je policist nepravilno uporabo alkotesta zapisal v zapisniku, pa se toženec tudi ne more uspešno sklicevati na to, da je od policista zahteval, naj ga odpelje na odvzem krvi.
Že zgolj dejstvo, da je tožena stranka vračilo kredita podaljšala še preden je bila začasna odredba sploh predlagana ne omogoča sklepanja, da je bil kredit podaljšan zaradi izdane začasne odredbe.
začasna odredba - identiteta med terjatvijo in sredstvom zavarovanja
Med terjatvijo, ki jo tožeča stranka vtožuje in sredstvom zavarovanja ni podana identiteta, saj je tožeča stranka predlagala prepoved razpolaganja z nepremičnino s parc. št. 1967/54 k.o. I., ki v naravi predstavlja skupni del zgradbe, ki je v solastnini etažnih lastnikov, terjatev tožeče stranke pa meri na dve stanovanji v stavbi, na katerih je že vzpostavljena etažna lastnina. To pomeni, da je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da dejansko predlagana začasna odredba niti ni v povezavi s samo terjatvijo.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - predložitev dokazov
Dolžnik za svoje trditve v ugovoru ni predlagal oz. predložil nobenih dokazov, čeprav ga k temu izrecno zavezuje 2. odst. 61. čl. ZIZ. Tudi za trditve, da temelji nek pogodbeni odnos ali dogovor na ustni pogodbi, je mogoče predlagati dokaz.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen in utemeljen ugovor - zatrjevanje negativnega dejstva - dokazno breme
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je potrebno ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi v konkretnem primeru opredeliti kot obrazložen in utemeljen. V ugovoru je namreč dolžnik izrecno navajal, da predložene listine ne dokazujejo poslovnega razmerja med upnikom in dolžnikom, saj iz njih ni mogoče razbrati, iz česa naj bi dolg sploh izhajal. Ni mogoče ugotoviti, na katere storitve oz. material se nanaša vtoževani dolg. Take navedbe tudi po mnenju pritožbenega sodišča pomenijo zatrjevanje, da upnik ni izkazal nastanka pravnega razmerja, kar pa je njegovo dokazno breme. Dolžnik je tako zatrjeval negativno dejstvo, ki ga mora dokazovati sicer upnik, zato seveda tudi dolžnik ni dolžan predložiti nobenih dokazov.
52. člen ZIZ se nanaša na odpravo nepravilnosti v fazi opravljanja izvršbe, torej v fazi dejanske realizacije izvršilnih dejanj, ne more pa se na njegovi podlagi posegati v fazo dovolitve izvršbe oziroma nadaljevanja izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. Pravni sredstvi, namenjeni odpravi nepravilnosti v tej fazi postopka, sta ugovor in pritožba, kot to izhaja iz 9. člena ZIZ. Tudi sicer 52. člen ZIZ jasno določa, da se lahko na podlagi tega zakonskega določila odpravijo samo tiste nepravilnosti, ki jih je pri opravljanju zagrešil izvršitelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, kamor očitno ne moremo šteti nepravilnosti, ki jih je pri svojem delu zagrešilo sodišče samo.
ZIZ člen 38, 38a. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 3, 7.
varščina - izvršilni stroški - rubež
Varščine za predvideno prodajo zarubljenih stvari, če bi se izkazalo, da je bil rubež izvršen, izvršitelj od upnika ne more terjati pogojno, temveč lahko v primeru uspešno opravljenega rubeža od njega ponovno zahteva varščino za opravo nadaljnjih izvršilnih dejanj.