ZIZ člen 65, 65/3, 168, 168/1. ZZZDR člen 56, 56/2.
nedopustnost izvršbe – dokaz o dolžnikovi lastnini – skupno premoženje zakoncev – solidarna odgovornost zakoncev – izvršilni naslov
Določba 56. člena ZZZDR, ki ureja solidarno odgovornost zakoncev, je materialnopravne narave in ne pomeni, da upnik pred prisilno uveljavitvijo terjatve ne bi bil dolžan najprej pridobiti izvršilnega naslova zoper vsakega od zakoncev.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072249
URS člen 33. ZLNDL člen 2. ZTLR člen 29. ZPP člen 206, 206/1.
pridobitev lastninske pravice na podlagi denacionalizacijske odločbe – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – priposestvovanje – omejitev priposestvovanja – pravica uporabe – prekinitev postopka – predhodno vprašanje
Če je bilo o predhodnem vprašanju že odločeno z učinki pravnomočnosti, ni mogoče zahtevati prekinitve postopka iz razloga, ker je bilo proti pravnomočni odločbi o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo.
Omejitev priposestvovanja je veljala vse do uveljavitve posameznih zakonov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini.
Poseg v lastninsko pravico, ki temelji na pravnomočni oblikovalni odločbi pristojnega organa, ne da bi bila ta odločba odpravljena, razveljavljena ali spremenjena iz razloga in po postopku, določenem z zakonom, predstavlja kršitev pravice do zasebne lastnine. V pravdnem postopku ni mogoče popravljati napak, storjenih v postopku denacionalizacije.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnika - rok za podajo odpovedi - ponavljajoče kršitve
Tožniku se je očitala ponavljajoča kršitev (nespoštovanje navodil pristojne zdravnice in brez odobritve pristojne zdravnice oz. imenovanega zdravnika odpotovanje iz kraja svojega bivanja). V primeru ponavljajočih se kršitev pogodbenih obveznosti rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi teče ves čas, dokler te kršitve trajajo. Detektiv je razgovor s tožnikovo osebno zdravnico opravil dne 8. 8. 2012 in tega dne tudi podal poročilo toženi stranki. Zato tožena stranka ni mogla ugotovitvi razloga za izredno odpoved pred prejemom poročila detektiva. Ker je podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku dne 4. 9. 2012, je bil spoštovan 30-dnevni prekluzivni rok za podajo izredne odpovedi.
Tožnik v času bolniškega staleža izrecne (in tudi ne naknadne) odobritve osebnega zdravnika za zapustitev kraja bivališča ni imel. Zato je obstajal utemeljen odpovedni razlog iz 8. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - delovni invalid
V spornem času je bila drugemu tožniku (invalidu III. kategorije) priznana začasna nezmožnost za delo v skrajšanem (4-urnem) delovnem času. Tožnik v tem obdobju ni bil začasno nezmožen za delo v polnem delovnem času, zato tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
procesni pobotni ugovor - procesna funkcija pobotnega ugovora - zavrnitev zahtevka
Po procesni teoriji uveljavljanje nasprotne terjatve v pobot ni tožba, ne nasprotna tožba ali vmesna ugotovitvena tožba, ampak svojevrstno uveljavljanje nasprotnikovega zahtevka za defenzivne cilje, pravno varstvo posebne oblike za zavrnitev tožbenega zahtevka. Sodišče prve stopnje je sicer v skladu s 3. odstavkom 324. člena ZPP ugotovilo obstoj pobotne terjatve, vendar pa jo je ugotovilo preko višine tožbene terjatve, kar pa je v nasprotju s procesno funkcijo pobotnega ugovora, ki je obrambnega značaja. Toženka je namreč ugovarjala pobot zato, da bi dosegla zavrnitev tožbenega zahtevka, zato se sodišče ukvarja z nasprotno terjatvijo le do višine tožbene terjatve, kolikor je pač potrebno za zavrnitev tožbenega zahtevka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je zaradi negativnih ekonomskih kazalnikov (bistveno slabše poslovanje) sprejela odločitev za izvedbo reorganizacije, racionalizacije in optimizacije poslovanja. Zmanjšala je število izvajalcev na delovnem mestu vzdrževalec v delovni enoti vzdrževanja za enega izvajalca, to je tožnika, ker je ocenila, da se je obseg dela na tem delovnem mestu zmanjšal tako, da je delo tožnika postalo nepotrebno, delovne naloge, ki jih je opravljal tožnik pa je prerazporedila na druge delavce. Zato je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
dokazna ocena – listinski dokaz – javna listina – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – načelo neposrednosti – razveljavitev sodbe – nova glavna obravnava
Ker je sodišče prve stopnje izvedlo vse predlagane dokaze in vpogledalo tudi listino, ki pa jo je pozabilo oceniti, je načelu neposrednosti zadoščeno in nova glavna obravnava ni potrebna. V takem primeru zadošča, da sodišče prve stopnje v novem sojenju znova izdela odločbo, v kateri oceni tudi dokaze, ki jih je v izpodbijani sodbi spregledalo.
Preklic oziroma odpoved pooblastila se mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, in sodišče zavezuje šele od trenutka, ko mu je to dejstvo naznanjeno.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - bolezen - retrogradni bolniški stalež
Tožnik v spornem času ni bil zmožen opravljati svojega dela čistilec niti v polnem niti v skrajšanem delovnem času zaradi razvijajoče se duševne motnje (shizofrene psihoze). Prav tako ni bil zmožen opravljati drugega organiziranega dela. Tožnik zaradi zdravstvenih razlogov osebni zdravnici ni mogel sporočiti razlogov, zaradi katerih v spornem obdobju začasno ni bil zmožen za delo. Zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo za sporno obdobje za polni delovni čas utemeljen.
Kljub temu, da za sporno obdobje niso obstajali medicinski izvidi o tožnikovem psihičnem stanju in da osebna zdravnica ni ugotovila psihičnih težav, to ne pomeni, da niso obstajale resne zdravstvene (psihične) težave, le da osebna zdravnica na tožnikove psihične težave ni bila pozorna, tožnik pa se zaradi psihičnega stanja ni zavedal svojih težav in o njih zdravnici ni govoril. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno uporabilo določbo 232. člena POZZ, ki v izjemnih primerih omogoča, da imenovani zdravnik oz. zdravstvena komisija ugotovita začasno nezmožnost za delo za nazaj.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - pričakovan obseg dela
Za presojo pričakovanih delovnih rezultatov v zvezi z ugotavljanjem delavčevih sposobnosti za opravljanje dela iz pogodbe o zaposlitvi je bistveno, da je delavec dejansko seznanjen z delodajalčevimi zahtevami in pričakovanji glede planirane prodaje, ne glede na to, ali gre za pisno ali ustno seznanitev. Če delodajalec delavca ne seznani s pričakovanim obsegom dela (planirano prodajo), mu zaradi očitka, da pričakovanega obsega dela ni dosegel, ne more zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
nenavzočnost obtoženca na glavni obravnavi – pogoji za sojenje v nenavzočnosti – vabljenje na glavno obravnavo – vročanje vabila – osebna vročitev – nadomestna vročitev – vročanje družinskim članom – pogoji za veljavnost nadomestne vročitve – pravočasnost nadomestne vročitve – absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razveljavitev sodbe
Pri pisanjih, za katere ZKP zahteva osebno vročitev (kar za vabilo na glavno obravnavo velja), mora vročevalec ob neuspeli osebni vročitvi najprej pustiti posebno pisno sporočilo, ponoviti poskus osebne vročitve, šele nato pa sme opraviti nadomestno vročitev.
Kadar se opravi veljavna nadomestna vročitev, se šteje, da je vročitev sodnega pisanja opravljena, ko ga sprejme prejemnik, pri čemer sodišče ni dolžno ugotavljati, kdaj je pisanje dejansko prišlo do dejanskega naslovnika. Pomembno je le, ali je bila pravočasno opravljena nadomestna vročitev.
ZUPJS člen 13, 14, 15, 16. ZUJF člen 148. ZDoh-2 člen 133.
pravica do pomoči ob rojstvu otroka
Tožena stranka je pri ugotavljanju upravičenosti tožnice do pomoči ob rojstvu otroka v predsodnem postopku nepravilno med dohodke tožničine družine upoštevala obresti na denarne depozite pri bankah. Obresti fizične osebe do zneska 1.000,00 EUR se ne morejo všteti v dohodek, ki se upošteva pri načinu ugotavljanja materialnega položaja, ne glede na to, ali obresti izhajajo iz odločbe o odmeri dohodnine in ne glede na leto, na katero se nanašajo navedene obresti (preteklo ali predpreteklo leto).
Tožnica je upravičena do pomoči ob rojstvu otroka, saj povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega zgornje meje dohodkovnega razreda po 148. členu ZUJF (64 % neto povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v RS).
V primeru razdrtja so dopustna pogodbena določila, da ima leasingodajalec zaradi kršitev na strani leasingojemalca pravico do povrnitve škode v višini še nezapadlih diskontiranih leasing obrokov, ki bi jih bil leasingodajalec dolžan plačati do izteka leasing pogodbe.
Vprašanje ali listina, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, predstavlja verodostojno listino ali ne v smislu ZIZ, za odločanje utemeljenosti tožbenega zahtevka v pravdnem postopku ni odločilno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0081818
ZPP člen 190, 190/1. OZ člen 6, 6/2, 46, 46/2, 86, 197. ZST-1 člen 32, 32/3.
sporazum o načinu poplačila obveznosti - ničnost pogodbe - neupravičena obogatitev - izdatek za drugega - skrbnost - opravičljiva zmota - prenos terjatve v izterjavo - aktivna legitimacija prvotnega upnika - vrednost spornega predmeta - pravdni stroški
Glede na navedbe tožene stranke (da je bila izvajalka in kot takšna zavezana sama odvesti in plačati DDV) je tožeča stranka s tem, ko je namesto nje plačala DDV, plačala obveznost, ki bi jo bila po zakonu dolžna izpolniti tožena stranka. Tisti, ki za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta dolžan storiti po zakonu, pravico od njega zahtevati povračilo. Sporazum, ki ureja način poplačila takšne obveznosti, tako nikakor ni ničen.
Prenos terjatve v izterjavo pomeni, da se na prejemnika terjatve prenese upravičenje, da v svojem imenu izterja terjatev za prejšnjega upnika. Slednjemu (torej prejšnjemu upniku) terjatev, kot premoženjska pravica, še pripada in jo lahko tudi sam izterja. Aktivna legitimacija tožnika je tako podana, ne glede na posebne določbe, ki veljajo v stečajnih postopkih.
Tudi pri odmeri pravdnih stroškov je treba upoštevati doseženi uspeh pravdnih strank, izhajajoč iz modificiranega tožbenega zahtevka.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ni podlage za objektivno odgovornost, upoštevaje ustaljeno stališče sodne prakse, da mokra tla sama po sebi niso nevarna stvar. V konkretnem primeru tudi ni podana krivdna odgovornost zavarovanca toženke za tožnici nastalo škodo. V njegovem ravnanju ni bilo ničesar protipravnega – ploščice (tudi) na mestu zdrsa, tako suhe kot mokre (po dežju), so bile zelo varne tudi za pohodne površine v zdraviliškem kompleksu, zato zavarovanec toženke s tem, ko ni postavil opozorilne table, ograje ali zagotovil (sprotnega) brisanja (od dežja) mokre površine, ni opustil nobenega dolžnega ravnanja. Možni vzrok tožničinega padca je bil tako lahko le v njeni sferi.
Določilo splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska, po katerem je zavarovalno kritje izključeno v primeru „škode zaradi prevare, utaje ali zatajitve pri zavarovancu, ki posojajo vozila za plačilo“, se nanaša le na tiste zavarovance, ki posojajo vozila za plačilo (rent a car družbe).
Določila splošnih pogojev, da določene nevarnosti niso krite, če je storilec sozavarovana oseba, ni mogoče širiti z uporabo analogije, temveč velja takšna izključitev kritja le za nevarnosti, ki so taksativno naštete.
negatorna tožba – varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – krajevno običajne razmere
Zmoten je pritožbeni očitek, da gre lastniku nepremičnine sodno varstvo pred vznemirjanjem le v primeru, ko je uporaba njegove nepremičnine otežena preko mere, kot je običajno glede na krajevne razmere. Določba 99. člena SPZ namreč zajema varstvo pred vsakršnim vznemirjanjem. Absolutna narava lastninske pravice daje lastniku pravico, da od vsakogar zahteva prenehanje kakršnegakoli poseganja v njegovo lastninsko pravico.
aktivna in pasivna legitimacija strank – odstop terjatve – status samostojnega podjetnika – potrebni pravdni stroški – potni stroški odvetnika
Samostojni podjetnik in fizična oseba sta isti subjekt. Samostojni podjetnik je namreč fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. A. A. v času sklepanja pogodbe ni bil več gospodarski subjekt, kar pa ni ovira, da ne bi sodišče presojalo veljavnosti prenosnega posla v okviru določil, ki se nanašajo na cesijo.
Odstop terjatve ali cesija je razpolagalni pravni posel obligacijskega prava, s katerim prehaja obstoječa terjatev. Usmerjena je v prenos obligacijsko pravne pravice iz enega upravičenca na drugega in s tem spreminjanje obligacijskega razmerja.
izvršba na nepremičnine – izročitev nepremičnine kupcu – izselitev iz nerazdeljene nepremičnine – solastnina – prodaja solastninskega deleža
V primeru prodaje le solastnega deleža nepremičnine in posledične izročitve le solastniškega deleža nepremičnine ni mogoče zahtevati izselitve iz celotne nepremičnine brez soglasja ostalih solastnikov, dokler nepremičnina ni razdeljena oziroma dokler ni jasno, kateri del nepremičnine v naravi predstavlja dolžnikov delež, iz katerega se je dolžnik dolžan izseliti in ga izročiti kupcu.