STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0078922
ZNP člen 123, 123/2. ZIZ člen 168, 236. ZZK-1 člen 128, 128/2.
prodaja solastne nepremičnine – dokaz o dolžnikovi lastnini – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – upravičeni predlagatelj – zemljiškoknjižni podatki
Ker je pritožnica vložila predlog za prodajo stanovanja, je ona tista, ki je dolžna zagotoviti pogoje, da bo prodajo moč izvesti. Eden od teh pogojev pa je, da je lastninska pravica na stanovanju vpisana na ime obeh udeležencev tega postopka. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje upravičeno prav njo napotilo k sprožitvi ustreznega postopka za vpis (so)lastninske pravice v zemljiško knjigo na stanovanju na ime nasprotnega udeleženca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072276
OZ člen 642, 642/2. ZPP člen 243, 254, 254/3, 324, 324/3.
podjemna pogodba – bistvene sestavine pogodbe – določitev plačila – pobotni ugovor – odločitev o pobotnem ugovoru – sodni izvedenec – postavitev novega izvedenca
Odločitev o terjatvi, ki je bila uveljavljana zaradi pobota, res ni oblikovana v skladu s tretjim odstavkom 324. člena ZPP (v 2. točki izreka je odločeno, da se pobotni zahtevek toženca v znesku 2.729,12 EUR zavrne), vendar pa iz izreka jasno izhaja, da je odločeno o terjatvi toženca, ki jo je slednji uveljavljal zaradi pobota, zato gre le za nebistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Za podjemno pogodbo velja, da določitev višine plačila oziroma meril za določitev višine plačila, ni bistvena sestavina podjemne pogodbe, v tem pomenu, da bi morali stranki v podjemni pogodbi to vprašanje urediti. Če plačilo ni določeno, ga določi sodišče tako, da ustreza vrednosti dela, za tak posel običajno potrebnemu času kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu.
SPZ člen 45, 45/1, 45/5, 217, 217/2, 223, 223-2. ZTLR člen 54, 54/1. ZOdvT člen 14, 19.
stvarna služnost hoje in vožnje – gozd – priposestvovanje stvarne služnosti – upoštevanje priposestvovalne dobe pravnih prednikov – nepravo priposestvovanje služnosti – prenehanje stvarne služnosti – pravdni stroški – nagrada za postopek in narok – nagrada za narok v ponovljenem postopku
Predmet tožbenega zahtevka je ugotovitev stvarne služnosti hoje in vožnje na toženčevi nepremičnini za potrebe gozdnega zemljišča tožnikov, zato je potrebnost voženj po sporni poti pogojena z gospodarjenjem gozda.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - rok za podajo odpovedi - sprememba predpisa
Tožena stranka je tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v času veljavnosti ZDR-1. Ta ne določa roka, v katerem mora delodajalec podati odpoved delavcu kot prejšnji ZDR (ki je določal, da mora delodajalec podati delavcu odpoved v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga). ZDR-1 v prehodni določbi 228. člena določa, da se v skladu z zakonom, ki je veljal do uveljavitve tega zakona, dokončajo začeti postopki odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Za postopke, ki se pred uveljavitvijo tega zakona še niso pričeli, pa določb prej veljavnega zakona ni mogoče uporabiti. Ker ZDR-1 ne določa prekluzivnega roka za podajo odpovedi, izpodbijana odpoved zaradi zamude tega roka ni nezakonita.
Glede na dispozitivno naravo izvršilnega postopka, odraz katere je tudi upnikova izključna domena za predlaganje izvršilnih sredstev in predmetov izvršbe v primeru izterjave denarne terjatve (prvi odstavek 34. člena ZIZ), je v primeru nastopa takšne ovire, ki onemogoča opravo izvršbe z dovoljenimi izvršilnimi sredstvi, domena upnika, da poda ustrezne predloge za uspešno nadaljevanje izvršbe. Zato pa mora v takšni situaciji sodišče prve stopnje upnika seznaniti z nastalo oviro in ga pozvati, da v določenem roku poda predlog za uspešno nadaljevanje izvršbe. V primeru upnikovega neodziva oz. upnikovega odziva, ki ne zagotavlja uspešnega nadaljevanja izvršbe, sme sodišče izvršbo z dovoljenimi izvršilnimi sredstvi v tem obsegu ustaviti.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - napake volje
Tožnikova pogodba o zaposlitvi je prenehala s sporazumom, ki je urejen v 81. členu ZDR-1. Tožnik je izpovedal, da je vedel, kaj podpisuje, da ga v podpis ni nihče silil niti mu ni grozil, nato pa je, šele ko je prišel domov, ugotovil, da je naredil neumnost. Če je tožnik sprejel napačno odločitev in podpisal sporno listino, to na njeno pravno veljavnost ne more imeti vpliva.
pogodba o štipendiranju – vračilo štipendije – rok za izpolnitev obveznosti – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka
Glede na to, da sme tožeča stranka v skladu s pogodbo o štipendiranju zahtevati vračilo štipendije eno leto po razdrtju pogodbe, to je do 30.6.2008, petletni zastaralni rok v času vložitve tožbe (16.11.2012) še ni potekel.
V primeru razdrtja so dopustna pogodbena določila, da ima leasingodajalec zaradi kršitev na strani leasingojemalca pravico do povrnitve škode v višini še nezapadlih diskontiranih leasing obrokov, ki bi jih bil leasingodajalec dolžan plačati do izteka leasing pogodbe.
Vprašanje ali listina, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, predstavlja verodostojno listino ali ne v smislu ZIZ, za odločanje utemeljenosti tožbenega zahtevka v pravdnem postopku ni odločilno.
Sodišče je moralo s pomočjo izvedenca ugotoviti, kakšna bi bila primerljiva tržna najemnina. Gre za ugotavljanje hipotetičnega, neobstoječega dejstva, zato je njegovo ugotavljanje problematično ter vselej posredno. Bolj kot za ugotovitev gre za oceno. Ker primerljivih oddaj v najem ni, ker je metoda neprofitne najemnine neustrezna in ker je znesek 0,5 EUR/m2 očitno najemnina, ki jo je mogoče iztržiti, če je na najemnika preloženo breme obnove, je dokazna ocena sodišča prve stopnje v opisani dokazni stiski, ustrezna.
Tako kot je v lastninskem preoblikovanju podjetij na družbene pravne osebe prišla dobrobit poprejšnje družbene lastnine, je v celovitem družbenoekonomskem preoblikovanju nanje prešlo tudi določeno breme poprejšnje družbene lastnine. Sestavni del tega bremena je tudi njihov položaj po ZDen.
Po 41. členu EKČP je zavezanec za plačilo pravičnega denarnega zadoščenja vselej država.To pa ne pomeni, da zaradi takšne zasnove postopka po 41. členu EKČP država postane subjekt temeljnega materialnopravnega razmerja.
Reševanje dejanskih vprašanj v odločbah ESČP nima precedenčnega učinka.
insolventnost delodajalca - pravice delavcev - obveznost plačila - neizplačane plače - plača - plačilo za delo - stečaj
ZJSRS v 16. členu določa, da ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. Delodajalec pa je insolventen, če je nad njim začet stečajni postopek, kot to določa 1. alinea 2. odstavka 17. člena ZJSRS. Po določbi 18. člena ZJSRS upravičenec pridobi pravice po tem zakonu z dnem prenehanja delovnega razmerja. Tožniku delovno razmerje ni prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca (tožnik je podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov na strani delodajalca), zato ni mogel pridobiti pravic po navedenem zakonu. Tudi sicer ZJSRS v 24. členu določa, da se postopek za uveljavitev po tem zakonu začne na zahtevo upravičenca, ki mora zahtevo vložiti v roku 90 dni od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožnik ni uveljavljal pravic znotraj 90 dnevnega roka po ZJSRS, zato mu navedene pravice tudi sicer ne bi pripadale.
Toženec je samostojni podjetnik, zato mora tudi v času morebitne daljše odsotnosti poskrbeti za prevzem pošte, saj se od njega na tem področju zaradi opravljanja dejavnosti pričakuje večja skrbnost. Če pa je bil toženec dalj časa odsoten in ni poskrbel za dvigovanje pošiljk, ki se vročajo osebno, bremenijo neugodne posledice njega.
Toženka bi izpodbijanju dolžnikovega pravnega dejanja lahko nasprotovala z dokazom, da dolžnik ni vedel oziroma mu ni bilo treba vedeti za možnost oškodovanja upnika. Ni pomembno njeno lastno nezavedanje, temveč nezavedanje dolžnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0080900
OZ člen 282. ZFPPIPP člen 212, 214, 217. ZPP člen 214, 214/2.
izpolnitev obveznosti – kompenzacija – predmet izpolnitve – vsebina obveznosti – plačilo v skladu s potrjeno prisilno poravnavo – izvajanje dokazov
Predmet izpolnitve je v izvršitvi tistega, kar je vsebina obveznosti. Dolžnik je ne more izpolniti s čim drugim niti ne more upnik zahtevati kaj drugega. Med strankama je bila na podlagi ponudbe in naročilnice sklenjena pogodba, iz katere izhaja, da je bilo dogovorjeno plačilo del. Gre za denarno izpolnitev, ki zaradi (očitno naknadnega) dogovora o plačilu s kompenzacijo, ni izgubila svoje denarne narave. Dogovor o plačilu s kompenzacijo je le dogovor o načinu izpolnitve denarne terjatve (brez denarnega toka), ki ni iztožljiv.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – GOSPODARSKI PRESTOPKI – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0075781
ZIZ člen 2, 2/2, 24, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56a. ZFPPod člen 27, 27/4. ZFPPIPP člen 496, 496/1, 496/1-1. ZGD člen 394, 394/2. ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8. ZGP člen 38. ZSUN člen 1, 1/5. KZ člen 115.
izvršba po uradni dolžnosti – izvršitev denarne kazni za gospodarski prestopek – zastaranje izvršitve – absolutno zastaranje – nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe – ugovor dejanske pasivnosti – aktivni družbeniki – trditveno in dokazno breme – pomanjkanje trditev – dokazni sklep – zavrnitev dokaznih predlogov – obrazložitev dokaznega sklepa
Družbenik mora za to, da se razbremeni odgovornosti za obveznosti izbrisane družbe, trditi, da glede na njegov položaj v družbi ni mogel vplivati na preprečitev izbrisa družbe po uradni dolžnosti iz sodnega registra, ter dokazati, da je glede na svoje pravice in obveznosti storil vse, da do izbrisa družbe ne bi prišlo. Glede na navedeno dejanska neaktivnost (tako imenovana nezakrivljena pasivnost) družbenika ne more razbremeniti odgovornosti, zato tudi ugovorne navedbe dolžnikov, da nista odločala in sodelovala pri vodenju družbe, za utemeljenost ugovora pasivnosti ne zadoščajo.
Izvršitev denarne kazni za gospodarski prestopek zastara, ko pretečejo tri leta od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila omenjena kazen izrečena, v vsakem primeru pa, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje izvršitve kazni, za gospodarski prestopek torej šest let od pravnomočnosti sodbe, s katero je bila kazen izrečena. Gre za absolutno zastaranje, na katero pazi izvršilno sodišče po uradni dolžnosti v okviru pravilne uporabe kazenskega materialnega prava, tudi na pritožbeni stopnji ob obravnavanju dolžnikovega ugovora.
ZPIZ-1 člen 4, 136.b, 136.d. ZDIU12 člen 3, 3/3. ZUJF člen 143.
letni dodatek k pokojnini
V 136. d členu ZPIZ1- je za letni dodatek določeno, da se izplača skupaj z izplačilom rednih pokojnin za mesec maj. Zavod pa lahko s soglasjem ministra, pristojnega za finance, v izjemnih primerih izplača letni dodatek v dveh obrokih oziroma kasneje. Zakon dopušča možnost, da se letni dodatek izplača v dveh obrokih ali kasneje. Zato za izplačilo letnega dodatka ne velja fiksen, ampak le okviren datum. Če nastopi izjemen (finančni) primer, je izplačilo letnega dodatka možno v dveh obrokih oziroma kasneje in ni mogoče vztrajati na tem, da je (bil) toženec letni dodatek dolžan izplačati že maja 2012.
Zakonodajalec je na novo uredil izplačilo letnega dodatka za leto 2012, in sicer drugače, kot je bilo določeno v ZDIU12.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka se je odločila reorganizirati proizvodne funkcije, zaradi česar je prišlo do zmanjšanja števila skupnovodij v poslovni enoti in do ukinitve delovnih mest „skupinovodja“ v fazi črna montaža in v fazi sestava. Ker je bil tožnik zaposlen na delovnem mestu „skupinovodja“ v fazi sestava, je postalo njegovo delo nepotrebno. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v smislu 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
STVARNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079945
URS člen 36. SPZ člen 29, 31, 33. ZIZ člen 272.
motenje posesti – zadnje posestno stanje – zamenjava ključavnice – dovoljena samopomoč – začasna odredba – pravica do nedotakljivosti stanovanja – razpravno načelo
Dedič pridobi posest na zapustnikovih stvareh v trenutku zapustnikove smrti. Ker je bilo motilno ravnanje storjeno po smrti zapustnice, je tožničina posest na stanovanjski hiši izkazana tudi na tej podlagi.
Ker hiša v času motilnega ravnanja ni predstavljala stanovanja toženca, do posega v ustavno pravico do nedotakljivosti stanovanja ni moglo priti.
Ker je bilo o tožbenem zahtevku (s predmetno odločbo) pravnomočno odločeno, pri čemer je slednji v celoti utemeljen, se kot nepotrebno izkaže odločanje o pritožbi zoper sklep v zvezi z izdano začasno odredbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DAVKI – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080907
ZPP člen 286b. ZDavP-2 člen 95. OZ člen 352, 352/1, 352/3. ZGD-1 člen 263, 263/2, 515, 515/6.
škoda zaradi kršitev davčne zakonodaje – neupravičena obogatitev – odpoved zahtevkom – zastaranje – pogodba o poravnavi
Ker se obogatitveni zahtevek nanaša na opravljanje storitev po pogodbi o sodelovanju in se je tožeča stranka odpovedala vsem takim zahtevkom (znanim ali neznanim, sedanjim in bodočim), se v pritožbi neuspešno sklicuje na časovni nastanek te terjatve in davčno zakonodajo, ki dopušča povračilni zahtevek.