nenavzočnost obtoženca na glavni obravnavi – pogoji za sojenje v nenavzočnosti – vabljenje na glavno obravnavo – vročanje vabila – osebna vročitev – nadomestna vročitev – vročanje družinskim članom – pogoji za veljavnost nadomestne vročitve – pravočasnost nadomestne vročitve – absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razveljavitev sodbe
Pri pisanjih, za katere ZKP zahteva osebno vročitev (kar za vabilo na glavno obravnavo velja), mora vročevalec ob neuspeli osebni vročitvi najprej pustiti posebno pisno sporočilo, ponoviti poskus osebne vročitve, šele nato pa sme opraviti nadomestno vročitev.
Kadar se opravi veljavna nadomestna vročitev, se šteje, da je vročitev sodnega pisanja opravljena, ko ga sprejme prejemnik, pri čemer sodišče ni dolžno ugotavljati, kdaj je pisanje dejansko prišlo do dejanskega naslovnika. Pomembno je le, ali je bila pravočasno opravljena nadomestna vročitev.
zavrženje tožbe - povrnitev pravdnih stroškov - uspeh v postopku - povrnitev separatnih stroškov
Ob tem, ko je tožeča stranka kljub temu, da je izgubila pravni interes za nadaljnjo uveljavljanje tožbenega zahtevka, vztrajala pri tožbenem zahtevku, pritožnica utemeljeno zatrjuje, da bi prvostopenjsko sodišče pri odločitvi o stroških postopka moralo upoštevati temeljni kriterij uspeha iz 1. odstavka 154. člena ZPP. Materialnopravno zmotno je zato stališče prvostopenjskega sodišča, da je tožena stranka kljub uspehu v postopku dolžna sama trpeti svoje stroške postopka. Takšnemu izidu postopka bi se tožeča stranka namreč lahko izognila, v kolikor bi takoj po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave, v katerega je bila vključena tudi vtoževana terjatev, tožbo umaknila, s čimer bi bil podan dejanski stan, ki je primerljiv z izjemo iz drugega dela 1. odstavka 158. člena ZPP.
povrnitev škode – kršitev osebnostnih pravic – poseg v čast in dobro ime – prekluzija dejstev in dokazov – navajanje novih dejstev in dokazov do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo
Čeprav sta imela tožnika dovolj časa in možnosti, da navedbe podata še pred sprejemom dokaznega sklepa, jima pravice do navajanja novih dejstev in dokazov po sprejetju dokaznega sklepa, pa vse do zaključka prvega naroka – upoštevaje določbo 286. člena ZPP – ni moč odvzeti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0079919
OZ člen 82, 82/2, 83, 153, 153/3, 171.
povrnitev škode – nesreča pri delu – odškodninska odgovornost delodajalca – zavarovanje odgovornosti – zavarovalna pogodba – splošni zavarovalni pogoji – razlaga splošnih pogojev – izključitev zavarovalnega kritja – naklepno ravnanje zavarovanca – opustitev nadzora – razlaga spornih določil pogodbe – nejasna pogodbena določila v posebnih primerih – deljena odgovornost – soprispevek oškodovanca – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – premoženjska škoda – tuja nega in pomoč - huda telesna poškodba
Določila Splošnih pogojev, po katerem za naklep šteje tudi ravnanje, ki ga zavarovanec opusti, čeprav bi moral pričakovati njegovo škodljivo posledico, zaradi česar je izključeno zavarovalno kritje, ni mogoče razlagati tako široko, da bi vključeval tudi opustitev nadzora nad napačnim delom delavca.
Delavec, ki je v skladu z utečeno prakso stopil na izključen rezalni stroj, da bi lažje vpel obdelovanec, namesto da bi o nevarnem položaju obdelovanca obvestil nadrejene in zaprosil za pomoč, je 20 % soprispeval k nastali škodi.
insolventnost delodajalca - pravice delavcev - obveznost plačila - neizplačane plače - plača - plačilo za delo - stečaj
ZJSRS v 16. členu določa, da ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. Delodajalec pa je insolventen, če je nad njim začet stečajni postopek, kot to določa 1. alinea 2. odstavka 17. člena ZJSRS. Po določbi 18. člena ZJSRS upravičenec pridobi pravice po tem zakonu z dnem prenehanja delovnega razmerja. Tožniku delovno razmerje ni prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca (tožnik je podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov na strani delodajalca), zato ni mogel pridobiti pravic po navedenem zakonu. Tudi sicer ZJSRS v 24. členu določa, da se postopek za uveljavitev po tem zakonu začne na zahtevo upravičenca, ki mora zahtevo vložiti v roku 90 dni od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožnik ni uveljavljal pravic znotraj 90 dnevnega roka po ZJSRS, zato mu navedene pravice tudi sicer ne bi pripadale.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0080900
OZ člen 282. ZFPPIPP člen 212, 214, 217. ZPP člen 214, 214/2.
izpolnitev obveznosti – kompenzacija – predmet izpolnitve – vsebina obveznosti – plačilo v skladu s potrjeno prisilno poravnavo – izvajanje dokazov
Predmet izpolnitve je v izvršitvi tistega, kar je vsebina obveznosti. Dolžnik je ne more izpolniti s čim drugim niti ne more upnik zahtevati kaj drugega. Med strankama je bila na podlagi ponudbe in naročilnice sklenjena pogodba, iz katere izhaja, da je bilo dogovorjeno plačilo del. Gre za denarno izpolnitev, ki zaradi (očitno naknadnega) dogovora o plačilu s kompenzacijo, ni izgubila svoje denarne narave. Dogovor o plačilu s kompenzacijo je le dogovor o načinu izpolnitve denarne terjatve (brez denarnega toka), ki ni iztožljiv.
najemna pogodba – ničnost pogodbe – zahtevek na izpraznitev stanovanja in prepoved nadaljnje uporabe – spor iz najemne pogodbe – premoženjski spor – stvarna pristojnost - vrednost spornega predmeta
Zahtevek na ugotovitev ničnosti najemne pogodbe je spor iz najemnega razmerja, za katerega je stvarno pristojno okrajno sodišče po 3. točki 2. odstavka 30. člena ZPP.
Zahtevek za izpraznitev stanovanja in prepoved njegove uporabe je premoženjskopravni spor in je zato za odločitev, katero sodišče je stvarno pristojno za njegovo presojo, odločilna vrednost spora, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka se je odločila reorganizirati proizvodne funkcije, zaradi česar je prišlo do zmanjšanja števila skupnovodij v poslovni enoti in do ukinitve delovnih mest „skupinovodja“ v fazi črna montaža in v fazi sestava. Ker je bil tožnik zaposlen na delovnem mestu „skupinovodja“ v fazi sestava, je postalo njegovo delo nepotrebno. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v smislu 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
izločitveni zahtevek – vrednost tožnikovega prispevka k ohranitvi oziroma povečanju premoženja zapustnika – obseg pritožbenega preizkusa
Pritožbeno sodišče glede na pritožbene trditve pojasnjuje, da glede na razporeditev dolžnega aktivnega ravnanja v pravdnem postopku (vključno s postopkom s pritožbo) ni dolžno sámo iskati, katere so tiste pomanjkljivosti, zaradi katerih se izpodbijana sodba ne more preizkusiti, kateri razlogi v njej so morebiti nejasni ali v medsebojnem nasprotju, temveč je dolžnost sodišča do opredelitve treba razumeti na zrcalen način - kot odsev strankinih pravnih razčlenjevanj, argumentiranj, stališč in razlag. Ker ta obstoja samo kot odgovor na strankino aktivnost, te pa v konkretni zadevi bodisi ni bodisi ni bistvena ali ni smiselna, se pritožbenemu sodišču ni treba obširno ukvarjati s pritožbenimi trditvami in se v nadaljevanju omejuje le na tiste trditve, ki niso popolnoma vsebinsko prazne in očitno neutemeljene.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - napake volje
Tožnikova pogodba o zaposlitvi je prenehala s sporazumom, ki je urejen v 81. členu ZDR-1. Tožnik je izpovedal, da je vedel, kaj podpisuje, da ga v podpis ni nihče silil niti mu ni grozil, nato pa je, šele ko je prišel domov, ugotovil, da je naredil neumnost. Če je tožnik sprejel napačno odločitev in podpisal sporno listino, to na njeno pravno veljavnost ne more imeti vpliva.
STVARNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079945
URS člen 36. SPZ člen 29, 31, 33. ZIZ člen 272.
motenje posesti – zadnje posestno stanje – zamenjava ključavnice – dovoljena samopomoč – začasna odredba – pravica do nedotakljivosti stanovanja – razpravno načelo
Dedič pridobi posest na zapustnikovih stvareh v trenutku zapustnikove smrti. Ker je bilo motilno ravnanje storjeno po smrti zapustnice, je tožničina posest na stanovanjski hiši izkazana tudi na tej podlagi.
Ker hiša v času motilnega ravnanja ni predstavljala stanovanja toženca, do posega v ustavno pravico do nedotakljivosti stanovanja ni moglo priti.
Ker je bilo o tožbenem zahtevku (s predmetno odločbo) pravnomočno odločeno, pri čemer je slednji v celoti utemeljen, se kot nepotrebno izkaže odločanje o pritožbi zoper sklep v zvezi z izdano začasno odredbo.
ZPP člen 394, 394-6. ZDR člen 11, 11/1, 18, 18/1, 88, 88/1, 88/1-1. KZ člen 256, 256/1. ZGD-1 člen 32.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - predlog za obnovo postopka - obnova postopka - ponarejena listina - kaznivo dejanje ponarejanja listin - delodajalec
Kaznivo dejanje, na katero se v predlogu za obnovo postopka sklicuje tožnica (6. točka prvega odstavka 394. člena ZPP), mora biti kavzalno za sodbo, torej mora pravnomočna sodba na njem temeljiti. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi podala upravičena oseba, pravnomočna sodba pa se ne opira na ponarejene listine, zato je predlog za obnovo postopka utemeljeno zavrnilo.
Na podlagi trditev tožnika je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnik glede nedopustne podlage le prepisal abstraktni stan iz 2. odstavka 39. člena OZ, da pogodba, ki naj bi bila sklenjena kot posledica nedopustne grožnje, ne more biti nična, ampak le neveljavna, in da z golimi trditvami, da je pogodba v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi in moralnimi načeli, ne more biti podan niti položaj iz 86. člena OZ.
ZAVAROVANJE TERJATEV – DRUŽINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0079458
URS člen 32, 35, 54. ZPP člen 411, 411/4.
začasna odredba v sporih iz razmerij med starši in otroci – pogoji za izdajo začasne odredbe – selitev v tujino – pravica do družinskega življenja – svoboda gibanja – kolizija ustavnih pravic
Kljub izdani začasni odredbi imata starša odprte vse možnosti, da se sporazumno dogovarjata o bistvenih vprašanjih glede otroka. Izdana začasna odredba varuje otrokove koristi le v primeru, da se starša o selitvi in stikih ne bi mogla dogovoriti.
aktivna in pasivna legitimacija strank – odstop terjatve – status samostojnega podjetnika – potrebni pravdni stroški – potni stroški odvetnika
Samostojni podjetnik in fizična oseba sta isti subjekt. Samostojni podjetnik je namreč fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. A. A. v času sklepanja pogodbe ni bil več gospodarski subjekt, kar pa ni ovira, da ne bi sodišče presojalo veljavnosti prenosnega posla v okviru določil, ki se nanašajo na cesijo.
Odstop terjatve ali cesija je razpolagalni pravni posel obligacijskega prava, s katerim prehaja obstoječa terjatev. Usmerjena je v prenos obligacijsko pravne pravice iz enega upravičenca na drugega in s tem spreminjanje obligacijskega razmerja.
izvršba na nepremičnine – izročitev nepremičnine kupcu – izselitev iz nerazdeljene nepremičnine – solastnina – prodaja solastninskega deleža
V primeru prodaje le solastnega deleža nepremičnine in posledične izročitve le solastniškega deleža nepremičnine ni mogoče zahtevati izselitve iz celotne nepremičnine brez soglasja ostalih solastnikov, dokler nepremičnina ni razdeljena oziroma dokler ni jasno, kateri del nepremičnine v naravi predstavlja dolžnikov delež, iz katerega se je dolžnik dolžan izseliti in ga izročiti kupcu.
nesreča pri delu – varstvo pri delu – opustitev ukrepov iz varstva pri delu – odškodninska odgovornost delodajalca – ravnanje oškodovanca – teorija ratio legis – dopusten informativni dokaz – vzročna zveza
Zgolj zaradi okoliščine, da je poškodovani delavec vedel, da bi moral v stroj posegati le s pomočjo pomagal, ki so mu na voljo, vzročna zveza med opustitvijo delodajalca in nastalo škodo ni bila pretrgana.
Dolžnost delodajalca, da delavca usposobi za varno opravljanje dela, se ne izčrpa zgolj s seznanitvijo delavca z navodili za varno opravljanje dela.
Odlok o oskrbi s pitno vodo člen 18, 18/2, 19. OZ člen 393, 393/1, 395, 395/1. ZS člen 3. ZPP člen 2, 7.
plačilo komunalnih storitev – več uporabnikov – skupno odjemno mesto – solidarna odgovornost – deljiva obveznost – zakonska analogija – pasivna legitimacija – lastništvo nepremičnine – razpravno načelo – odločanje v mejah postavljenega zahtevka
Tožeča stranka dobavlja pitno vodo več uporabnikom (43 lastnikom individualnih hiš), ki imajo skupni vodovodni priključek. Ker je dogovor o načinu delitve (po dejanski porabi) sklenila le z nekaterimi izmed njih (z večino), ne pa tudi s toženo stranko, slednje tak sporazum ne zavezuje.
Obveznost plačila vodarine je deljiva, kar pomeni, da na vsakega uporabnika odpade enak del (1/43 od mesečnih zneskov za celotno odjemno mesto).
Solidarno obveznost lahko predpiše le zakon (in ne občinski odlok) ali pa temelji na sporazumu (ki ga v danem primeru ni).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka ni dokazala, da je prenehala potreba po opravljanju dela tožnika iz pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu gradbinec (v odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bil obrazložen razlog, niti priče, ki jih je predlagala tožena stranka, niso vedele povedati razloga za izbiro tožnika). Zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov nezakonita.