redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je zaradi negativnih ekonomskih kazalnikov (bistveno slabše poslovanje) sprejela odločitev za izvedbo reorganizacije, racionalizacije in optimizacije poslovanja. Zmanjšala je število izvajalcev na delovnem mestu vzdrževalec v delovni enoti vzdrževanja za enega izvajalca, to je tožnika, ker je ocenila, da se je obseg dela na tem delovnem mestu zmanjšal tako, da je delo tožnika postalo nepotrebno, delovne naloge, ki jih je opravljal tožnik pa je prerazporedila na druge delavce. Zato je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
dokazna ocena – listinski dokaz – javna listina – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – načelo neposrednosti – razveljavitev sodbe – nova glavna obravnava
Ker je sodišče prve stopnje izvedlo vse predlagane dokaze in vpogledalo tudi listino, ki pa jo je pozabilo oceniti, je načelu neposrednosti zadoščeno in nova glavna obravnava ni potrebna. V takem primeru zadošča, da sodišče prve stopnje v novem sojenju znova izdela odločbo, v kateri oceni tudi dokaze, ki jih je v izpodbijani sodbi spregledalo.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnika - rok za podajo odpovedi - ponavljajoče kršitve
Tožniku se je očitala ponavljajoča kršitev (nespoštovanje navodil pristojne zdravnice in brez odobritve pristojne zdravnice oz. imenovanega zdravnika odpotovanje iz kraja svojega bivanja). V primeru ponavljajočih se kršitev pogodbenih obveznosti rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi teče ves čas, dokler te kršitve trajajo. Detektiv je razgovor s tožnikovo osebno zdravnico opravil dne 8. 8. 2012 in tega dne tudi podal poročilo toženi stranki. Zato tožena stranka ni mogla ugotovitvi razloga za izredno odpoved pred prejemom poročila detektiva. Ker je podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku dne 4. 9. 2012, je bil spoštovan 30-dnevni prekluzivni rok za podajo izredne odpovedi.
Tožnik v času bolniškega staleža izrecne (in tudi ne naknadne) odobritve osebnega zdravnika za zapustitev kraja bivališča ni imel. Zato je obstajal utemeljen odpovedni razlog iz 8. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - delovni invalid
V spornem času je bila drugemu tožniku (invalidu III. kategorije) priznana začasna nezmožnost za delo v skrajšanem (4-urnem) delovnem času. Tožnik v tem obdobju ni bil začasno nezmožen za delo v polnem delovnem času, zato tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
insolventnost delodajalca - pravice delavcev - obveznost plačila - neizplačane plače - plača - plačilo za delo - stečaj
ZJSRS v 16. členu določa, da ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. Delodajalec pa je insolventen, če je nad njim začet stečajni postopek, kot to določa 1. alinea 2. odstavka 17. člena ZJSRS. Po določbi 18. člena ZJSRS upravičenec pridobi pravice po tem zakonu z dnem prenehanja delovnega razmerja. Tožniku delovno razmerje ni prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca (tožnik je podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov na strani delodajalca), zato ni mogel pridobiti pravic po navedenem zakonu. Tudi sicer ZJSRS v 24. členu določa, da se postopek za uveljavitev po tem zakonu začne na zahtevo upravičenca, ki mora zahtevo vložiti v roku 90 dni od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožnik ni uveljavljal pravic znotraj 90 dnevnega roka po ZJSRS, zato mu navedene pravice tudi sicer ne bi pripadale.
denarna socialna pomoč - izbris iz evidence brezposelnih oseb - brezposelna oseba
Z izbrisom iz evidence brezposelnih oseb je prišlo do izključitvenega razloga iz 24. člena ZSV, zaradi katerega tožnik ni upravičen do denarne socialne pomoči. Po prvem odstavku te določbe do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane. Eden izmed takih razlogov pa je tudi neprijavljenost pri pristojnem organu za zaposlovanje, kadar bi se oseba po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti lahko štela za brezposelno osebo (tretja alineja drugega odstavka 24. člena ZSV).
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0080900
OZ člen 282. ZFPPIPP člen 212, 214, 217. ZPP člen 214, 214/2.
izpolnitev obveznosti – kompenzacija – predmet izpolnitve – vsebina obveznosti – plačilo v skladu s potrjeno prisilno poravnavo – izvajanje dokazov
Predmet izpolnitve je v izvršitvi tistega, kar je vsebina obveznosti. Dolžnik je ne more izpolniti s čim drugim niti ne more upnik zahtevati kaj drugega. Med strankama je bila na podlagi ponudbe in naročilnice sklenjena pogodba, iz katere izhaja, da je bilo dogovorjeno plačilo del. Gre za denarno izpolnitev, ki zaradi (očitno naknadnega) dogovora o plačilu s kompenzacijo, ni izgubila svoje denarne narave. Dogovor o plačilu s kompenzacijo je le dogovor o načinu izpolnitve denarne terjatve (brez denarnega toka), ki ni iztožljiv.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DAVKI – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080907
ZPP člen 286b. ZDavP-2 člen 95. OZ člen 352, 352/1, 352/3. ZGD-1 člen 263, 263/2, 515, 515/6.
škoda zaradi kršitev davčne zakonodaje – neupravičena obogatitev – odpoved zahtevkom – zastaranje – pogodba o poravnavi
Ker se obogatitveni zahtevek nanaša na opravljanje storitev po pogodbi o sodelovanju in se je tožeča stranka odpovedala vsem takim zahtevkom (znanim ali neznanim, sedanjim in bodočim), se v pritožbi neuspešno sklicuje na časovni nastanek te terjatve in davčno zakonodajo, ki dopušča povračilni zahtevek.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - rok za podajo odpovedi - sprememba predpisa
Tožena stranka je tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v času veljavnosti ZDR-1. Ta ne določa roka, v katerem mora delodajalec podati odpoved delavcu kot prejšnji ZDR (ki je določal, da mora delodajalec podati delavcu odpoved v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga). ZDR-1 v prehodni določbi 228. člena določa, da se v skladu z zakonom, ki je veljal do uveljavitve tega zakona, dokončajo začeti postopki odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Za postopke, ki se pred uveljavitvijo tega zakona še niso pričeli, pa določb prej veljavnega zakona ni mogoče uporabiti. Ker ZDR-1 ne določa prekluzivnega roka za podajo odpovedi, izpodbijana odpoved zaradi zamude tega roka ni nezakonita.
dobava plina - stroški obratovanja - zastaranje terjatev - terjatve iz gospodarskih pogodb - splošni zastaralni rok - dobava izvršena za potrebe gospodinjstva - gospodinjska terjatev - enoletni zastaralni rok
Za zastaranje terjatev iz gospodarskih pogodbe se sicer res uporablja 349. člen OZ, vendar pa ima ta zastaralni rok skladno s stališčem teorije naravo splošnega zastaralnega roka, torej če za posamezno terjatev ni določeno drugače. Za terjatve za dobavljen plin, če je bila dobava oziroma storitev izvršena za potrebe gospodinjstva, pa je v 1. točki 1. odstavka 355. člena OZ določeno, da zastarajo v enem letu. Nedvoumno je torej določen enoletni zastaralni rok za primere, ko je bila dobava (oziroma storitev) izvršena za potrebe gospodinjstva, pri čemer je odločilna prav sintagma 'za potrebe gospodinjstva'.
postopek prisilne poravnave - sklep o spremembi osnovnega kapitala - finančno prestrukturiranje - upniški odbor - izpodbijanje potrjene prisilne poravnave - tožba - potrjena prisilna poravnava, sprejeta na goljufiv način
Ker delničarji na skupščini niso izglasovali sklepa o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja z vsebino, določeno v načrtu finančnega prestrukturiranja, je sklep o povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi stvarnimi vložki iz 2. odstavka 199b. člena ZFPPIPP sprejel upniški odbor.
Izpodbijanje potrjene prisilne poravnave iz razlogov po 3. odstavku 219. člena ZFPPIPP je potrebno uveljavljati s tožbo.
OZ člen 83. ZPP člen 100, 100/1, 205, 205/1, 205/1-1, 337, 337/1.
izključitev zavarovalnega kritja - delovanje alkohola - domneva vzročne zveze - izpodbojnost domneve - dokazno breme - smrt zavarovanca med postopkom - razlaga določil splošnih pogojev
Ker je imel tožnik pooblaščenca, postopka na prvi stopnji v obravnavani zadevi sicer ni bilo treba prekiniti, v zvezi s sposobnostjo biti stranka pa bi se izpodbijana vmesna sodba morala glasiti na dediče umrlega tožnika.
Z vzpostavitvijo domneve, da je nezgoda in v njej nastala škoda nastala zaradi delovanja alkohola na zavarovanca, ki nastopi ob ugotovljeni stopnji alkohola pri zavarovancu kot vozniku motornega vozila (več kot 24 mg alkohola v litru izdihanega zraka - 0,5 ‰ alkohola v krvi), se dokazno breme neobstoja vzročne zveze prevali na zavarovanca.
STEČAJNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063131
ZFPPod člen 15, 15/5, 15/5-1, 17, 17/1, 17/5, 19, 19/1, 19/1-5, 19/3, 19/4, 21, 21/1. ZGD člen 244, 256, 256/2, 256/4. ZFPPIPP člen 34, 40.
odškodninska odgovornost uprave - odškodninska odgovornost nadzornega sveta - načelo enakega obravnavanja upnikov - vzročna zveza - finančno poslovanje - preusmeritev poslovanja in finančnih tokov - načrt finančne reorganizacije - prisilna poravnava - uprava - prosta podjetniška presoja - free judgement rule - prepoved pridobivanja lastnih delnic - nadzorni svet - dolžni nadzor - zakonska domneva - trditveno in dokazno breme - dokazi - bilanca stanja
„Preusmeritev poslovanja oziroma finančnih tokov na drugo pravno oziroma fizično osebo“ je abstrakten pojem, ki ga mora s konkretno vsebino napolniti šele sodišče. Gre lahko za množico raznovrstnih pravnih poslov ali pravnih dejanj, ki posamično ali pa šele vsa skupaj, gledano kot celota, izpolnijo dejanski stan, ki pomeni „preusmeritev poslovanja in finančnih tokov“.
Odškodninski zahtevek zaradi preusmeritve poslovanja bo po vsebini največkrat res zahtevek zaradi škodljivih pogodb, saj se preusmeritev praviloma izpelje s pravnimi poslom, zakon pa že sam postavlja domnevo, da je takšen pravni posel škodljiv oz. da je v njegovi posledici nastala škoda.
ZFPPod je že sam postavil domnevo, da so upniki zaradi preusmerjanja finančnih tokov in poslovanja na druge pravne osebe v času po potrditvi prisilne poravnave do poteka roka za izpolnitev obveznosti iz potrjene prisilne poravnave, neenakopravno obravnavani in je zato takšna ravnanja tudi prepovedal. Sodišču prve stopnje se zato ni bilo treba ukvarjati z ugotavljanjem, kateri upniki so bili neenakopravno obravnavani. V primeru zakonske domneve nosi trditveno in dokazno breme stranka, ki domnevo izpodbija in ne stranka, ki se nanjo sklicuje. Zato je bilo na strani prvotožene stranke, da trdi in dokaže, da so bili upniki tožeče stranke kljub preusmeritvi poslovanja in finančnih tokov enakopravno obravnavani, oz. da preusmeritev poslovanja ni vplivala na njihov finančni položaj.
Po načelu proste podjetniške presoje (free judgment rule) se lahko presojajo le takšna ravnanja uprave, ki so bila storjena v dovoljenih mejah polja proste presoje.
Bilanca stanja družbe ni dokaz, ki bi bil objektivno primeren za dokazovanje plačila (družbe ali družbi), saj dejstev plačila ne izkazuje. Plačilo obveznosti (iz obveznic) se izvede z denarnim tokom od zavezanca (izdajatelja obveznic) k upravičencu (zakonitemu imetniku obveznic). Plačilo se torej dokaže tako, da se dokaže denarni tok od izdajatelja obveznic k njihovemu imetniku. Bilanca stanja ne kaže nobenih denarnih tokov in je zato za namene dokazovanja plačila brez vsakršne dokazne vrednosti.
Predpostavke neupravičene obogatitve morajo biti podane kumulativno, kar pomeni, da je prišlo do prikrajšanja premoženja na eni strani in povečanja na drugi strani ob odsotnosti pravne podlage, ki bi opravičevala tak premik premoženja. Dokazno breme glede obstoja navedenih predpostavk je praviloma na strani tistega, ki neupravičeno pridobitev zatrjuje,
ZIZ člen 17, 24, 40. ZPP člen 184, 184/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 48/1, 48/1-2, 40, 49/1, 49/1-1, 51, 51/1, 51/1-1.
predlog za izvršbo – sprememba predloga za izvršbo – načelo formalne legalitete – vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov – prenehanje terjatve – ugovor pasivne legitimacije – identiteta stranke – nagrada izvedenca – nagrada za študij dodatne dokumentacije – nagrada za izdelavo izvedenskega mnenja – strokovno znanje izvedenca
Sprememba predloga za izvršbo je mogoča do izdaje sklepa o izvršbi kot zaključka odločanja o predlogu za izvršbo.
Ugovorne navedbe o prenehanju terjatve pred izdajo izvršilnega naslova bi moral dolžnik podati že v postopku izdaje izvršilnega naslova pred pravdnim sodiščem, v izvršilnem postopku, ki je namenjen izključno temu, da se obveznost iz izvršilnega naslova izpolni, pa tega ne more več uspešno uveljavljati.
Uporaba relevatnih zakonskih določb ne predstavlja „dodatne dokumentacije“ v smislu 49. člena Pravilnika, temveč gre pri tem za uporabo strokovnega znanja izvedenca, to pa je že zaobseženo v postavki nagrade za izdelavo izvedeniškega mnenja.
USTAVNO PRAVO - TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV - PRAVO DRUŽB
VSL0081813
URS člen 125. ZS člen 3, 3/1. ZTFI člen 144, 491, 491/2, 491/4. Tarifa o taksah in nadomestilih tarifna številka 77, 77/3.
exceptio illegalis - načelo sorazmernosti - tarifa agencije za trg vrednostnih papirjev - nadomestilo za nadzor - načelo sorazmernosti - obseg opravljenega dela
ZTFI v 4. odstavku 491. člena določa dva kriterija sorazmernosti – višina letnega nadomestila mora biti sorazmerna z vrsto in z obsegom opravljenega nadzora. Tožeča stranka je z različnimi višinami pavšalnih zneskov nadomestila morda zadostila sorazmernosti glede vrste opravljenega nadzora, ne pa tudi sorazmernosti glede njegovega obsega.
Določba Tarife (podzakonskega akta), ki določa, da se nadomestilo plača za vse leto, ne glede na to koliko časa bo tožeča stranka nadzor dejansko opravljala (ki z drugimi besedami pomeni, da je nadomestilo enako, ne glede na to, kolikšen nadzor bo opravila), nasprotuje izrecni določbi ZTFI, da mora biti višina nadomestila sorazmerna opravljenemu delu (torej obsegu opravljenega nadzora).
upniški odbor - člani upniškega odbora - ovire za imenovanje - ločitveni upnik
Upnikova terjatev mora biti zavarovana na premoženju stečajnega dolžnika, sicer upnik ni ločitveni upnik stečajnega dolžnika. Če upnik v obravnavanem stečajnem postopku ni ločitveni upnik stečajnega dolžnika, ne obstaja ovira za njegovo imenovanje za člana upniškega odbora v tem postopku.