ZDSS-1 člen 42, 42/1. ZVNDN člen 106d, 106d/2. ZSPJS člen 52, 52/2. Kolektivna pogodba za javni sektor člen 35. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.
plačilo razlike plače - dodatek na stalnost - vojak - zamudne obresti
ZVNDN v drugem odstavku 106. d člena določa, da javnim uslužbencem na področju zaščite in reševanja, ki opravljajo v skladu s sistemizacijo delovnih mest operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči ali so razporejeni na opravljanje takih nalog v Civilni zaščiti več kot deset let, pripada za vsako nadaljnje začeto leto dela dodatek za stalnost v višini 0,5 % osnovne plače. Čeprav za delovno mesto inšpektor (ki ga je zasedal tožnik) do spremembe akta o sistemizaciji pogoj opravljanja operativnih nalog zaščite, reševanja in pomoči v sistemizaciji ni bil določen, je tožnik do plačila dodatka za stalnost v vtoževanem obdobju upravičen, saj je bil razporejen na opravljanje operativnih nalog zaščite, reševanja in pomoči v Civilni zaščiti več kot deset let.
Terjatev iz naslova dodatka za stalnost je dospela v plačilo z izplačilom plače za posamezni mesec, zato je bila tožena stranka v zamudi od 6. dne v mesecu za pretekli mesec, in ne šele od vložitve zahteve za izplačilo dodatka za stalnost oziroma od vložitve pritožbe zoper sklep delodajalca.
Zoisova štipendija - prva pridobitev - pogoji - nadaljnje prejemanje
Tožnica je štipendistka, ki je prejemala Zoisovo štipendijo in ne nova štipendistka, ki prvič uveljavlja pravico do Zoisove štipendije. Tožena stranka zaradi nepravilnega materialnopravnega stališča ni presojala, ali tožnica kot prejemnica Zoisove štipendije izpolnjuje predpisane pogoje za nadaljnje prejemanje štipendije v spornem šolskem letu. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je izpodbijani odločbi (o zavrnitvi tožničine vloge za dodelitev Zoisove štipendije) odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje.
odpravnina - individualna pogodba o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sporazum - skrajšanje odpovednega roka
Tožena stranka je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Dva meseca po tem je s tožnikom podpisala sporazum, s katerim sta se stranki dogovorili o skrajšanju odpovednega roka, denarnem povračilu in ostalih pravicah ter obveznostih podpisnikov sporazuma. V sporazumu sta stranki zapisali, da je tožnik upravičen do odpravnine v skladu z določbo 109. člena ZDR ter do denarnega povračila za skrajšanje odpovednega roka. Dogovorili sta se, da se izplačilo odpravnine, ki pripada tožniku ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi, odloži in bo tožniku izplačana v času od 31. 3. 2011 do 30. 4. 2011, vendar le v primeru, da se bo skozi sanacijski postopek in izdelavo vseh poročil in revizije nesporno ugotovilo, da delavec s svojim preteklim delom ni subjektivno odgovoren za nastalo situacijo podjetja. Ker je tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je tožnik upravičen do odpravnine v skladu z določilom 109. člena ZDR. Stranki sta se s sporazumom dogovorili le za odložitev izplačila odpravnine do 30. 4. 2011.
Na podlagi sporazuma bi bil tožnik upravičen do odpravnine šele v primeru, če bi v sanacijskem postopku izdelana poročila in revizije dokazovala, da tožnik ni bil subjektivno odgovoren za nastalo situacijo podjetja. Tak pogoj je nedopusten, saj realno omogoča izogibanje izplačilu dolgovane odpravnine.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 257, 257/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi- kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic
Tožnik (policist) je spornega dne od voznika tovornega vozila prejel 50,00 EUR, ob prejemu denarja pa ni napisal ne potrdila o prejemu gotovine niti kakšne druge listine, temveč si je prejeti znesek protipravno prilastil. Vodji kontrole je posredoval podatek, da je voznika le ustno opozoril. Tožnikova kršitev ima vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po tretjem odstavku 257. člena KZ-1, zato je obstajal utemeljen razlog po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid III. kategorije - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi je v mnenju ugotovila, da ne obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku (invalidu III. kategorije) brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi po prvem odstavku 102. člena ZPIZ-1 in 40. členu ZZRZI. Glede na podano negativno mnenje Komisije je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je mnenje Komisije zgolj procesna predpostavka, zato je v okviru dokaznega postopka pravilno presojalo, ali je bila podana podlaga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku iz poslovnega razloga.
izčrpanje pravnih sredstev pred agencijo – pravdni postopek – pravica do sodnega varstva
Nikakor iz razlogov v izpodbijani sodbi ne izhaja, da je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke zato, ker tožena stranka ni izkazala, da je izčrpala vse pravne možnosti pred Agencijo za pošto in poštne telekomunikacije RS. Sodišče je izvedlo dokazni postopek in je odločilo po pravilih pravdnega postopka. Sodno varstvo ji je torej nudilo. Zato ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče poseglo v ustavno pravico tožene stranke do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.
ugovor dolžnika - nedopustnost izvršbe - kmetijska zemljišča - status kmeta - potrebnost kmetijskih zemljišč za preživljanje kmeta in njegove družine
Da je ugovorni razlog iz prvega odstavka 177. člena ZIZ podan, mora dolžnik izkazati potrebnost kmetijskih zemljišč in gospodarskega poslopja kmeta za preživljanje. Ob tem, ko dolžnika temeljnega - nujnosti uporabe zemljišč za lastno preživljanje in preživljanje družine sploh nista izkazala, so pritožbena izvajanja o tem, da dolžniku ni potrebno izkazati statusa kmeta, povsem nerelevantna.
Razlog, da je bil sodno imenovani direktor tožene stranke kasneje razrešen, še ne pomeni, da njegovo imenovanje v času do razrešitve ni veljalo oziroma ni učinkovalo. Sodno imenovanje direktorja je namreč postalo pravnomočno in je bilo razveljavljeno šele z odločbo Vrhovnega sodišča RS.
Zavrnjen je bil primarni tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti skupščinskih sklepov, ugodeno pa je bilo tožbenemu zahtevku na razveljavitev istih skupščinskih sklepov, pri čemer oba zasledujeta isti cilj. Tožeča stranka je uspela s podrednim zahtevkom, zato je z zahtevkom v celoti uspela, pa tudi sicer zaradi zavrnitve primarnega zahtevka oziroma odločanja o utemeljenosti podrejenega zahtevka niso nastali nobeni posebni stroški.
pooblaščenec - odgovor na tožbo - izkaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu - nepopolna vloga - dopolnitev vloge
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi opustilo dolžnost iz prvega odstavka 90. člena ZPP, po katerem bi moralo drugo toženko pozvati, naj izkaže, da njen pooblaščenec izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, upoštevaje ob tem, da v konkretnem primeru ni šlo za očitno pomanjkljivost ali nepravilnost, ki je v postopku ni več mogoče odpraviti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0080911
ZIZ člen 263, 263/2, 264, 264/2. ZFPPIPP člen 131, 131/1.
predhodna odredba – pridobitev zastavne pravice na podlagi predhodne odredbe – pogojna ločitvena pravica – razvezni pogoj – začetek stečajnega postopka nad dolžnikom
Zastavna pravica, pridobljena na podlagi predhodne odredbe, obstaja pod odložnim pogojem, da bo upnik izpolnil pogoje za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba in hkrati pod razveznim pogojem, ki nastopi, če v petnajstih dneh od dneva, ko se izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo. Ker z začetkom stečajnega postopka postane gotovo, da upnik pogojev za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bo izpolnil, saj po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi, se s tem uresniči razvezni pogoj, pod katerim je bila s predhodno odredbo pridobljena zastavna pravica.
Sodišče lahko poplačilu upnikov iz kupnine, dobljene s prodajo nepremičnine opravi le v skladu s sklepom o delitvi kupnine, ki pa mora pred izplačilom postati pravnomočen. Do nastopa pravnomočnosti pa v vsakem primeru tj. tudi v primeru, če nihče od upravičencev do pritožbe ne vloži pritožbe zoper sklep o poplačilu, poteče določen čas, v katerem do dejanskega izplačila kupnine upnikom ne pride. Če bi sodišče nato po pravnomočnosti sklepa o poplačilu upnikom izplačilo tudi zakonske zamudne obresti od ugotovljenih terjatev za čas od izdaje sklep o poplačilu do dejanskega izplačila, bi s tem poseglo v pravnomočno odločitev o delitvi kupnine, kar bi bilo nedopustno. Zato je treba šteti, da upnik, katerega terjatev je po sklepu o poplačilu poplačana v celoti, bil poplačan z dnem izdaje sklepa o poplačilu oziroma z dnem razdelitvenega naroka, četudi je bilo dejansko plačilo izvršeno kasneje.
vročanje sodnih pisanj – fikcija vročitve – dejansko prebivališče – prijava stalnega prebivališča – vročilnica kot javna listina – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - pritožbeni postopek
Fikcija vročitve lahko nastopi le v primeru, da je bila vročitev opravljena na naslovu strankinega dejanskega prebivališča.
Sklicevanje v pritožbi, da ima prijavljeno stalno prebivališče na naslovu A, in to od 7.1.2013 (kar tudi izkaže), ni pravno relevantno, saj je iz podatkov v spisu razvidno, da na naslovu stalnega prebivališča očitno ni bival, v postopku pa je vsa sodna pisanja, tudi po 7.1.2013, dobival in prevzemal na naslovu B.
V pritožbenem postopku se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, na kar je bil pritožnik v pravnem pouku tudi opozorjen.
ugotovitev vrednosti spornega predmeta - vrednost premoženja - predmet tožbenega zahtevka
V pravdnem postopku lahko sodišče pri oceni vrednosti spornega predmeta upošteva le vrednost premoženja, ki je predmet tožbenega zahtevka in ne more vrednosti spornega predmeta ugotavljati glede na to, kakšne posledice bo imela ugoditev tožbenemu zahtevku v nekem drugem (v konkretnem primeru zapuščinskem) postopku.
ZPIZ-1 člen 390, 397. ZPIZ-2 člen 85, 389, 390, 397.
prehodne in končne določbe - nadomestilo za invalidnost - veljavnost zakona - invalid III. kategorije - nadomestilo za invalidnost - pravica do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu
Tožnik je zahtevo za priznanje nadomestila za invalidnost vložil v času veljavnosti ZPIZ-2, zato je sodišče prve stopnje o nadomestilu za invalidnost pravilno odločilo na podlagi ZPIZ-2 in ne na podlagi ZPIZ/92.
ZPIZ-2 v prehodnih in končnih določbah ne daje podlage za uporabo predpisov, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.
Ob ugotovitvi, da tožnik (invalidu III. kategorije) izpolnjuje pogoje določene v 85. členu ZPIZ-2, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožniku priznalo pravico do nadomestila za invalidnost.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo - plačilo za delo - obveznost plačila
Tožnica je dejansko opravljala delo na dolžnosti „skladiščnik V - civilne osebe“, za katero je v vtoževanem obdobju prejemala plačo, zato je tožbeni zahtevek za izplačilo razlike v plači neutemeljen.
Tožena stranka ni bila dolžna tožnice razporediti na formacijsko dolžnost „nižji vojaški uslužbenec“, četudi tožnica izpolnjuje vse zakonske pogoje za razporeditev na to dolžnost, ker je to v izključni pristojnosti tožene stranke - načelnika Generalštaba Slovenske vojske (prvi odstavek 98.a člena Zakona o obrambi).
varstveni dodatek - višina - samska oseba - lastni dohodek
Zakonitost izpodbijane sodbe, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin zahtevek na odpravo drugostopenjske dokončne odločbe tožene stranke ter na priznanje višjega varstvenega dodatka, bi bilo mogoče preizkusiti le, če bi bila nedvoumno in prepričljivo ugotovljena višina tožničinega lastnega dohodka v pravno relevantnem obdobju, na podlagi katerega ji je tožena stranka odmerila varstveni dodatek. Ker prvostopenjsko sodišče razen vpogleda v priloge ter listine upravnega spisa drugih dokazov ni izvedlo, je v tem delu dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom pravilno izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v obravnavanem sporu za plačilo odškodnine zaradi nesreče pri delu, ker je tožeča stranka umaknila tožbo zoper prvo toženo stranko (delodajalca), vztrajala pa je pri tožbi zoper drugo toženo stranko (zavarovalnico).
Ker gre v obravnavni zadevi za odškodninski spor za plačilo odškodnine zaradi nesreče pri delu, je tudi v sporu zoper zavarovalnico (iz naslova zavarovanja odgovornosti delodajalca) za sojenje poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega je bilo storjeno škodno dejanje, ali sodišče, na območju katerega je nastala škodljiva posledica (1. odstavek 52. člena ZPP). Glede na kraj, kjer je prišlo do delovne nesreče in nastanka škodljivih posledic (hude telesne poškodbe tožnice), je podana krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Krškem, ki ga je kot izbirno krajevno pristojno sodišče določila tožnica.
Pri tožnici bi se moralo (glede na datum vložitve zahteve za uveljavitev starostne pokojnine - 17. 1. 2012) upoštevati 18 letno povprečje, vendar je toženec pravilno upošteval pri njej najugodnejše 16 letno povprečje, ker tožnica ni dopolnila 18 let zavarovalne dobe. Za upoštevanje 12 letnega povprečja ni bilo pravne podlage.
Ker je tožnik vlogo označil kot „vloga za revizijo oziroma obnovitev postopka“ in jo vložil osebno, in ne po pooblaščencu, ki je odvetnik, je sodišče prve stopnje vlogo pravilno zavrglo. Pravilno je štelo, da tožnik vloge v zvezi s predlaganima izrednima pravnima sredstvoma ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnica je dejansko bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča izkazala s pogodbo o najemu stanovanja v kraju izobraževanja. Zato ji je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013.