ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 252, 383, 390. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4.
osebni stečaj – stroški postopka – izvršba na podlagi verodostojne listine
Proti insolventnemu dolžniku po začetku postopka zaradi insolventnosti ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju. Če pa je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izdan, čeprav je s tem kršena določba 1. odstavka 131. člena ZFPPIPP, sodišče prve stopnje, niti po uradni dolžnosti niti ob morebitni ugoditvi dolžnikovemu ugovoru, sklepa o izvršbi ne more razveljaviti in predloga za izvršbo zavreči.
utemeljenost ugovora – listina kot edini dopusten dokaz prenehanja obveznosti
Ker upnik razpolaga z izvršilnim naslovom, ki daje materialnopravnemu razmerju strank nove kvalitete, mora dolžnik zagotoviti močne in zanesljive dokaze, da je terjatev, ki je ugotovljena v izvršilnem naslovu, prenehala.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066155
ZFPPIPP člen 442, 442/10.
izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - nadaljevanje izvršbe zoper družbenike - pravočasnost predloga za nadaljevanje - tek roka - prekinitev po ZPUOOD
Enoletni rok za uveljavitev terjatev zoper družbenike izbrisanih družb v obdobju od uveljavitve ZPUOOD (17. 11. 2011) do objave odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-307/11 z dne 12. 4. 2012 v Uradnem listu RS (18. 5. 2012) ni tekel.
Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne gospodarske javne službe in izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 28, 28/4.
spor majhne vrednosti – dimnikarske storitve - obveznost plačila
Izvajalec dimnikarskih storitev je do plačila „storitve“ upravičen tudi, če uporabnik storitev dimnikarske službe na najavljeni čas opravljanja storitev dimnikarske službe ne odpove in ga v dogovoru s koncesionarjem ne prestavi, ali če koncesionarju ne omogoči opravljanja storitev, razen če uporabnik zaradi daljše odsotnosti koncesionarju upravičeno ni mogel odpovedati najavljenega časa opravljanja storitev dimnikarske službe.
ZIZ člen 38, 38/1, 38/2, 167, 178, 178/2. ZPP člen 87, 87/3, 87/4, 89, 89/2.
pooblaščenec - pravna oseba - nedovoljena pritožba - pooblastilno razmerje - vrednost nepremičnin - cenilec - predujem - ustavitev izvršilnega postopka - potrebnost stroškov
Okoliščina, da je pravna oseba (ki jo je pooblastila upnica), pooblastila fizično osebo z opravljenim pravniškim državnim izpitom, torej osebo iz tretjega odstavka 87. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, pa ugotovljene nedovoljenosti pritožbe ne sanira. Odločilno je namreč pooblastilno razmerje med upnico in osebo, ki jo je upnica pooblastila ter ali ta pooblaščenec izpolnjuje zakonsko zahtevane lastnosti za zastopanje, ne pa, ali ima te lastnosti oseba, ki jo je strankin pooblaščenec, kateri ni upravičen za zastopanje, pooblastil.
načelo formalne legalitete – nasprotovanje vsebini izvršilnega naslova - zastaranje
Okoliščine, ki jih izpostavlja dolžnik v ugovoru, s katerimi prereka samo terjatev ugotovljeno v izvršilnem naslovu in s katerimi očita procesne napake v postopku iz katerega izhaja izvršilni naslov, dolžnik v postopku izvršbe ne more (ponovno) uveljavljati, saj izvršilno sodišče v skladu z načelom formalne legalitete v izvršilni naslov ne sme posegati, pač pa mora v izvršilnem naslovu ugotovljeno terjatev le realizirati.
načelo formalne legalitete - razveljavitev izvršilnega naslova le z izrednimi pravnimi sredstvi - odlog na predlog dolžnika - oprava izvršbe kot nedopustni odložni razlog
Okoliščine, zaradi katerih je dolžnik mnenja, da je zahtevek upnika neutemeljen, mora dolžnik uveljavljati z izrednim pravnim sredstvom zoper sodbo v pravdnem postopku in v njem doseči spremembo oziroma razveljavitev odločitve. Dolžnik spregleda, da sodišče zamudne sodbe ne izda izključno zaradi pasivnosti tožene stranke, temveč utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, pri čemer mora paziti tudi, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi. V tem obsegu sodišče presoja utemeljenost tožbene zahteve in sprejeta pravnomočna odločitev zavezuje izvršilno sodišče.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0063130
SPZ člen 115. SZ-1 člen 2, 2/3. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 27, 27/1, 27/2, 33.
spor majhne vrednosti - upravnik - upravljanje poslovne stavbe - obratovalni stroški - fiksni stroški - pravni temelj za plačilo obratovalnih stroškov - način delitve obratovalnih stroškov
Če je posamezna enota nezasedena, se stroški, ki se delijo po številu uporabnikov, za to enoto ne obračunajo, in to samo v primeru, če ni merilnih naprav. Vendar pa to pravilo ne velja za vse obratovalne stroške, ampak zgolj za tiste, ki so vezani na uporabo posamezne enote (poraba vode v posamezni enoti in kanalščina, odvoz odpadkov, najem zabojnikov in ostali komunalni stroški). Če enota ni zasedena, je teh stroškov dejansko lahko manj, medtem ko dejstvo nezasedenosti enote ne vpliva na razne fiksne stroške, ki nastajajo neodvisno od opravljenih storitev ter dobav (priključna moč, priključek na infrastrukturo ipd.).
ZNP člen 1, 33, 33/1, 48, 48/1, 49, 49/1. ZPP člen 262. ZDZdr člen 1, 39.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti – pregled s strani sodnega izvedenca – dokazovanje z izvedencem medicinske stroke – uporaba določb ZPP – zakonska analogija - prepoved uporabe prisilnih sredstev zoper stranko – neenotna sodna praksa – pravna sredstva – pritožba po poteku roka
Ker z izpodbijanim sklepom pravice drugih oseb niso prizadete, z njim pa se močno posega v položaj nasprotnega udeleženca – v njegovo osebno svobodo in pravico, da svobodno odloča o svojem zdravljenju,je višje sodišče na podlagi 3. odstavka 33. člena ZNP odločilo, da bo obravnavalo prepozno pritožbo.
Ker ZNP primerov, ko se udeležena oseba, ki naj se ji poslovna sposobnost odvzame oziroma je tak predlog podan, ne želi odzvati vabilu sodnega izvedenca psihiatrične stroke zaradi pregleda oziroma izdelave mnenja, ne ureja, mora sodišče uporabiti določbe ZPP, ne pa določb ZDZdr.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/3. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 18, 18/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno opravljeno poskusno delo - kolektivna pogodba
Toženo stranko zavezujejo določbe Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije, ki v 18. členu urejajo poskusno delo. V 4. odst. 18. čl. določa, da mora biti delavec z oceno o opravljenem poskusnem delu seznanjen tri delovne dni pred iztekom poskusnega dela, sicer se šteje, da je poskusno delo uspešno opravil. Določba, ki uvaja fikcijo uspešne oprave poskusnega dela, v kolikor delavec z oceno o opravljenem poskusnem delu ni seznanjen pravočasno, daje delavcem več pravic, kot so določene z ZDR in je za delodajalca obvezujoča.
Tožena stranka bi morala tožniku, v kolikor je menila, da poskusne dobe ni opravil uspešno, predložiti pisno oceno najkasneje tri delovne dni pred iztekom poskusnega dela, kar je skladno z določbo četrtega odstavka 18. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije. Ker tega ni storila, je nastopila fikcija, da je tožnik poskusno delo uspešno opravil. Zato ni nastopil razlog, zaradi katerega je mogoče na podlagi 6. alineje 1. odst. 111. čl. ZDR izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - prevoz na delo in z dela
Prevoz od kraja bivanja do kraja dela in nazaj v trajanju nad 3 urami nedvomno predstavlja hudo obremenitev za delavca tako s stališča fizične obremenitve kot tudi glede vpliva na socialne razmere delavca (na primer delavci - starši s predšolskimi ali mladoletnimi otroki). Zato je utemeljeno, da delavec pri odločitvi o sprejemu nove pogodbe o zaposlitvi v zvezi z urami vožnje od kraja opravljanja do kraja bivanja ni obremenjen z dogovorom iz prejšnje pogodbe o zaposlitvi (in s posledicami morebitne odklonitve take ponujene pogodbe o zaposlitvi), temveč da se vedno znova (ob vsaki ponudbi nove pogodbe o zaposlitvi po redni odpovedi prejšnje pogodbe o zaposlitvi) odloči, če bo takšno zaposlitev sprejel.
Tožnikova pot na delo in z dela bi trajala več kot 3 ure, zato je bila ponujena zaposlitev tožniku neustrezna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - odpovedni rok - odpoved pravici - denarno povračilo namesto odpovednega roka
Po določbi 94. člena ZDR se delavec in delodajalec lahko dogovorita o ustreznem denarnem povračilu namesto dela ali celotnega odpovednega roka. Tožnik in tožena stranka nista sklenila pisnega dogovora na podlagi 94. člena ZDR, zato tožniku ne pripada denarno povračilo namesto odpovednega roka, in sicer ne glede na to, da je tožnik podal izjavo, da se odpoveduje pravici koriščenja odpovednega roka.
insolventnost delodajalca - pravice delavcev - obveznost plačila - neizplačane plače - plača - plačilo za delo - stečaj
ZJSRS v 16. členu določa, da ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. Delodajalec pa je insolventen, če je nad njim začet stečajni postopek, kot to določa 1. alinea 2. odstavka 17. člena ZJSRS. Po določbi 18. člena ZJSRS upravičenec pridobi pravice po tem zakonu z dnem prenehanja delovnega razmerja. Tožniku delovno razmerje ni prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca (tožnik je podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov na strani delodajalca), zato ni mogel pridobiti pravic po navedenem zakonu. Tudi sicer ZJSRS v 24. členu določa, da se postopek za uveljavitev po tem zakonu začne na zahtevo upravičenca, ki mora zahtevo vložiti v roku 90 dni od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožnik ni uveljavljal pravic znotraj 90 dnevnega roka po ZJSRS, zato mu navedene pravice tudi sicer ne bi pripadale.
ZPIZ/92 člen 123. ZPIZ-1 člen 94, 94/1, 446. ZUP člen 7, 7/1.
nadomestilo za invalidnost - invalid - invalidnost III. kategorije – pravice na podlagi invalidnosti – uporaba zakona - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu
Tožnik kot invalid III. kategorije invalidnosti ob vložitvi zahteve dne 6. 11. 2012 ni imel zakonske podlage za pridobitev pravice do nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev, temveč kvečjemu ene od pravic po ZPIZ-1. Zato je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, kot so določeni v 1. odstavku 94. člena ZPIZ-1, utemeljeno tožniku priznalo pravico do nadomestila za invalidnost.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - zaposlovanje novih delavcev - preverjanje možnosti zaposlitve
Utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi posameznemu delavcu, brez katerega delodajalec lahko dosega cilje svojega poslovanja, je lahko podan že ob negativnih ekonomskih trendih, zaradi katerih delodajalcu grozi izguba (torej v smislu preprečevanja negativnega poslovnega izida) in ne šele, ko je delodajalec daljše časovno obdobje v izgubi. Tožena stranka je dokazala, da prodajni plani niso bili doseženi in da je bilo potrebno zaradi nedoseganja planiranega prometa v poslovalnicah zmanjšati število izvajalcev na delovnem mestu „prodajalec“ za dva izvajalca.
Dejstvo, da je tožena stranka zaposlovala nove delavce (in nadomeščala odsotne delavce), ni dovolj za zaključek, da je tožena stranka nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi tožnici. Odpoved bi bila nezakonita le, če bi sodišče ugotovilo, da je tožena stranka z novim redno zaposlenim delavcem nadomestila delo tožnice, oziroma da je imela ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi za tožnico na razpolago drugo ustrezno delo.
odpravnina - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok
Tožnikom je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo zaradi poteka časa, za katerega so imeli sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Tožena stranka je tožnike pisno obvestila, da jim po poteku določenega časa ne bo podaljšala pogodbe o zaposlitvi in ti v roku 30 dneh od prejema pisnega obvestila niso zahtevali sodnega varstva v zvezi z ugotovitvijo nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi (čl. 204/3 ZDR). Tožbo so vložili šele po dveh letih. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo tožbo v delu primarnih zahtevkov, s katerimi so tožniki uveljavljali transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas.
Tožnikom je pogodba o zaposlitvi prenehala veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena (prvi odstavek 77. člena ZDR). Za takšne načine prenehanje pogodbe o zaposlitvi ZDR ni predvideval pravice do odpravnine.
ZPP člen 101, 101/1, 142, 142/3, 142/4. ZFPPIPP člen 123a, 123a/4.
zastopanje stranke v postopku zaradi insolventnosti – vročanje sodnih pošiljk – predložitev pooblastila za zastopanje – odvetnik – procesno učinkovanje pooblastilnega razmerja – pripojitev
V skladu s 4. odstavkom 123.a člena ZFPPIPP odvetniku za zastopanje stranke v postopku zaradi insolventnosti ni treba predložiti pooblastila. To določbo pa je potrebno razumeti samo na ta način, da odvetnik v insolvenčnih postopkih ni dolžan predložiti pooblastila kot listine, ki izkazuje pooblastilno razmerje med odvetnikom in stranko, ki jo zastopa v tem postopku. To pa ne pomeni, da odvetnik ni dolžan sodišče obvestiti o obstoju pooblastilnega razmerja s stranko, ki jo bo zastopal. Šele od trenutka, ko bo sodišče obveščeno o obstoju takšnega pooblastilnega razmerja, ima to lahko tudi procesne učinke v smislu dolžnosti sodišča za vročanje sodnih pošiljk stranki preko takšnega pooblaščenca.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013.
S tem, ko je tožnica že v vlogi za priznanje pravice do Zoisove štipendije dne 1. 8. 2012 navedla, da se bo izobraževala in tudi stanovala izven kraja svojega stalnega prebivališča in da ima s 5. 10. 2012 prijavljeno začasno prebivališče v kraju študija, so bili izpolnjeni pogoji za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
Tožnik (invalid II. kategorije), ki je bil uživalec delne invalidske pokojnine se je starostno upokojil, nato pa ponovno vključil v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Po reaktivaciji je opravljal odvetniško dejavnost s polovico polnega delovnega časa. Odločitev, da se tožniku preneha izplačevati starostna pokojnina, je pravilna, saj je tožnik ponovno pričel opravljati dejavnost s polovico polnega delovnega časa, za preostali delovni čas pa je utemeljeno uveljavljal pravico do delne invalidske pokojnine.