Po določbi 5. točke V. točke Splošnega dela pogodbe, ki predstavlja materialno pravo med strankama, mora tožnik (leasingodajalec) odračunati znesek zavarovalnine od terjatev do leasingojemalca.
zastopanje – zakoniti zastopnik – društvo – potek mandata predsednika društva – upravičenje za zastopanje društva – učinki zastopanja
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da pogodba z dne 6. 5. 2008 in sporazum z dne 22. 11. 2010 ne zavezujeta tožene stranke, ker ju je podpisal A. A., ki mu je mandat predsednika iztekel 20. 2. 2007. A. A. je bil v času podpisa pogodbe in sporazuma v registru društev vpisan kot predsednik, v postopku pa se je prepričljivo ugotovilo, da so člani kluba šteli A. A. za zakonitega zastopnika kluba, ker je zagotavljal nespremenjeno in nemoteno delovanje kluba.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost terjatve – nastanek terjatve – odgovor na ugovor zoper sklep o začasni odredbi – opozorilo na posledice
Drži sicer pritožbeni očitek, da tožnik (ne glede na to, da ga zastopa kvalificiran pooblaščenec, odvetnik) ni bil opozorjen na pravne posledice iz 1. in 3. odstavka 58. člena ZIZ, kot to določa 1. odstavek 57. člena ZIZ, vendar v obravnavanem primeru sodišče pri odločanju o toženčevem ugovoru zoper sklep o začasni odredbi ni presojalo tožbenega zahtevka (vsaj ne neposredno), temveč zgolj verjetnost obstoja nastanka terjatve (zahtevka za vrnitev nepremičnin), v zavarovanje katere je bila predlagana in izdana začasna odredba. Jasno pa je, da je nastanek terjatve, v zavarovanje katere je bila predlagana začasna odredba, odvisen od (ne)utemeljenosti (tožbenega) zahtevka za razvezo pogodbe o preužitku.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost zaradi opustitve vzdrževanja poti - odgovornost upravljalca poti - deljena odgovornost - soprispevek oškodovanca
Vzdrževalec dostopne poti od parkirišča do vhoda v živilsko trgovino, kjer se kupci različnih psihofizičnih sposobnosti znajdejo v najrazličnejših okoliščinah – obloženi z nakupljenimi artikli, opremljeni z nakupovalnimi vozički, v vseh vremenskih okoliščinah, v času slabe vidljivosti – je opustil dolžno ravnanje, ker ni saniral v asfaltu obstoječe vdolbine dimenzij 60 cm X 40 cm, v najglobljem delu globoke 8 cm. Oškodovanka, ki je zaradi svoje nepazljivosti stopila v vdolbino in se pri tem poškodovala, je k nastali škodi prispevala 50 %.
Res je stališče sodne prakse, da se invalidnina upošteva kot okoliščina primera pri dosoji pravične denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Vrhovno sodišče ga je zavzelo v zadevah, ko renta ni bila dosojena in ko je že prvostopenjsko sodišče invalidnino upoštevalo pri odmeri odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. V obravnavani zadevi pa je sodišče prve stopnje sledeč trditveni podlagi obeh pravdnih strank, invalidnino upoštevalo pri dosoji višine rente. Ker se tožeča stranka ni pritožila, pritožbeno sodišče ne more zvišati dosojene rente, kar bi bilo potrebno storiti, če bi se invalidnina upoštevala pri odmeri odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
zaščita pred vznemirjanjem – varstvo služnosti – vzpostavitev prejšnjega stanja – motenje izvrševanja služnostne pravice
V skladu s 1. odstavkom 99. člena SPZ, ki se smiselno uporablja tudi pri varstvu služnosti, lahko služnostni upravičenec zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje, za kar pa ni nujno potrebna tudi popolna vzpostavitev prejšnjega stanja. Toženca sta tako dolžna utrditi obračalno površino, na kateri imata tožnika služnostno pravico, način kako bosta to storila, pa je v njuni dispoziciji.
razveljavitev pogodbe – rok izpolnitve –bistvena sestavina pogodbe – zahteva upnika za izpolnitev pogodbe – konkludentno ravnanje upnika
Res je bil v pogodbi določen rok plačila prekoračen, vendar pa je T., d.d. s tem, ko je po izteku fiksno določenega roka za plačilo obveznosti, za neplačan del kupnine vložila izvršbo, jasno izrazila voljo, da pogodba ostane v veljavi. Izjava volje je namreč lahko podana tudi s konkludentnimi dejanji. Prodajalec je bil torej pripravljen sprejeti izpolnitev tožeče stranke tudi po poteku dodatnega roka za izpolnitev obveznosti, in se torej vložitev predloga za izvršbo šteje za obvestilo, da se pogodba ohrani v veljavi in zahteva njeno izpolnitev.
stvarna pristojnost – krajevna pristojnost – gospodarski spor – subjektivni kriterij – objektivni kriterij – samostojni podjetnik posameznik – izbris iz registra
Toženka je bila v času sklenitve pogodbe samostojna podjetnica posameznica. Ali je bila to tudi v času vložitve tožbe ni pomembno, saj morebitni izbris iz registra ne more spremeniti pravne narave spora. Tožeča stranka pa je gospodarska družba. Zato gre za gospodarski spor.
dvom v nepristranskost sodnika – izločitev sodnika – okoliščine osebne narave – povezava sodnika s predmetom spora - neobstoječa stranka
Okoliščina, da je razpravljajoča sodnica v zvezi s poškodovanjem njenega avtomobila izrazila sum, da bi bil lahko toženec tisti, ki je avtomobil poškodoval, ter podala predlog za pregon kaznivega dejanja, v povprečnem razumnem človeku nedvomno utemeljeno vzbuja močan dvom o njeni nepristranskosti.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ARBITRAŽNO PRAVO
VSL0070641
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-1. ZPP člen 18, 18/2, 270, 270/2. ZArbit člen 19, 19/2. OZ člen 111.
sklep procesnega vodstva – ugovor sodne pristojnosti – arbitražna klavzula – razveza pogodbe – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – objektivna nevarnost – ničnost zemljiškoknjižnega dolga
Sklep sodišča prve stopnje, da odločitev v predmetni zadevi spada v sodno pristojnost, je po svoji naravi (lahko) „le“ sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe.
Dogovor o pristojnosti (bodisi arbitraže bodisi - kot v konkretnem primeru - sodišča) je samostojen dogovor (procesne) narave, ki ne deli usodo pogodbe, v katero je vključen. Velja še naprej, kljub temu da ena od strank (četudi v končni fazi upravičeno) zatrjuje neveljavnost pogodbe, v kateri je bil dogovorjen. Učinki razveze aneksa imajo zgolj materialno-pravni domet in nobenih posledic na dogovor o pristojnosti.
V primeru, ko oškodovanec vloži zoper zavarovalnico, pri kateri je imel oškodovalec zavarovano svojo odgovornost, direktno tožbo, ta nima ugovora, da je zavarovalno vsoto že izplačala zavarovancu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0081367
OZ člen 941, 941/1, 965, 965/1, 965/2.
zavarovalna pogodba – pravica do odškodnine – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – obveznost obvestitve o zavarovalnem primeru – lastna pravica oškodovanca – direktna tožba – predpostavke odgovornosti – vzročna zveza
Zavarovalnico je o nastanku zavarovalnega primera v roku treh dni dolžan obvestiti zavarovalec in ne oškodovanec. Ker je sankcija za neizpolnitev te obveznosti zavarovalca zgolj odškodninska, če zavarovalnici nastane škoda zaradi ugotavljanja temelja in višine njene obveznosti, ne pa izguba pravic iz sklenjene zavarovalne pogodbe, vprašanje pravočasnosti obvestitve zavarovalca o nastalem zavarovalnem primeru v tem sporu ni relevantno, saj je to dejstvo odločilno le v razmerju zavarovalnice in zavarovalca, ne pa v razmerju zavarovalnice do oškodovanca.
Toženka je dolžna zaradi kršitve pogodbe povrniti tako navadno škodo kot tudi izgubljeni dobiček. Ker je osebno vozilo vrnila umazano in popraskano, pritožbeno sodišče ne dvomi v potrebnost njegovega pranja, čiščenja in poliranja (za potrebe nadaljnje prodaje).
Omejitve odškodnine se določijo različno – lahko se določi maksimalni znesek odškodnine za dan zamude, lahko se določi maksimalni znesek odškodnine, lahko se izključi odškodninska odgovornost za določene oblike škode.
STEČAJNO PRAVO – SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0063886
ZSReg člen 31, 31/3, 33, 33/1, 33/2. ZFPPIPP člen 440.
izključitev družbenika – pravno nasledstvo izbrisanega družbenika – stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem – pravni interes – predlog za vpis spremembe v sodni register – vročanje – vpis izbrisa – obstoj pogojev za pogodbeno izključitev – varstvo pravic družbenika – možnost seznanitve
Iz prilog k predlogu za spremembo podatkov v sodnem registru izhajalo, da se je (udeleženec) postopka udeleževal kot izključen družbenik in da bi lahko bila prizadeta njegova pravica oziroma na zakonu temelječ interes. Slednje pa kaže na to, da bi registrsko sodišče moralo izpeljati postopek v skladu z določbo 31. člena ZSReg. Zato bi moralo predlog za vpis spremembe v sodni register, to je izključitve družbenika, skupaj z listinami vročati tudi na skupščini izključenemu družbeniku, to je udeležencu v tem postopku.
Registrsko sodišče mora v primeru zahtevka za vpis izbrisa družbenika iz družbe na podlagi sklepa skupščine o izključitvi, v okviru preizkusa materialnopravnih pogojev za dovolitev vpisa, presojati tudi obstoj pogojev za pogodbeno izključitev. Varstvo pravic družbenika zahteva, da je za njegovo izključitev iz družbe treba izkazati pomembne razloge za izključitev na njegovi strani, istočasno pa mu pred odločanjem o njegovi izključitvi na skupščini tudi dati možnost, da se z očitki in dokazi družbenika, ki predlaga njegovo izključitev, seznani in mu s tem omogoči, da pred glasovanjem o izključitvi nanje odgovori.
povrnitev nepremoženjske škode - okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe - denarna odškodnina pravni osebi - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - sporočilo za javnost - objava sodbe - preklic izjave in opravičilo
Ravnanje pisca, ki izkaže, da je imel utemeljene razloge verjeti v resničnost zapisanega, ni protipravno, čeprav je njegovo pisanje sicer objektivno žaljivo ali neresnično.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0078890
ZPP člen 185, 185/2, 287, 328. ZOR člen 154, 154/1, 277, 377, 377/1. KZ člen 126, 126/5, 245, 245/1.
popravni sklep o stroških postopka – očitna pisna pomota – prevozna pogodba – zastaranje terjatev iz prevozne pogodbe – škoda, povzročena s kaznivim dejanjem – poneverba - predhodno vprašanje – zastaranje odškodninskega zahtevka – vezanost sodišča na dokazni sklep
Ali je odločitev sodišča prve stopnje o glavni stvari in s tem povrnitvi pravdnih stroškov, materialnopravno pravilna, ni stvar pritožbe zoper popravni sklep, temveč obravnavanja pritožbe zoper sodbo.
Za zastaranje terjatev iz prevozne pogodbe velja posebna zakonska ureditev, in sicer v konkretnem primeru ZPPCP. Za terjatve iz naslova poostrene odgovornosti prevoznika (za izgubo blaga), je določen enoletni zastaralni rok, ki začne teči, ko je stvar izgubljena. V primeru, da je škodno dejanje hkrati tudi kaznivo dejanje, je treba upoštevati pravila o daljšem zastaralnem roku.
Odškodninski zahtevek ne more zastarati, dokler traja kazenski postopek zoper povzročitelja škode.
ZPP člen 116, 117, 117/2, 117/3, 149, 149/1, 149/7, 337. ZIZ člen 42, 56.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti - nepravilna vročitev - prekluzija
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Iz tega sledi logični zaključek, da dolžnica kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje ne more uveljavljati trditve, da sklepa o izvršbi ni prejela oziroma smiselno okoliščin v zvezi z nepravilno vročitvijo, to je napak, ki jih je zagrešilo sodišče.
sodno varstvo posesti – motenje posesti – dokazno breme – ugovor dovoljene samopomoči – takojšna samopomoč – postopek v pravdah zaradi motenja posesti
Tožnik je sporno pot na enak način uporabljal že nekaj let pred namestitvijo spornih ovir na pot. Ob takih ugotovitvah je pravilna ocena in presoja, da je bilo ravnanje tožencev samovoljno, protipravno in ni izpolnjevalo potrebnih elementov dovoljene samopomoči o neposredni nevarnosti in časovnem sovpadanju ravnanj tožencev z zatrjevanimi posegi tožnika v njihovo posest. Pritožniki svojega ravnanja ne morejo opravičiti s časovno oddaljenimi ravnanji ter preteklimi dogodki, ob katerih naj bi posredovala policija. Samopomoč je izjema od pravila glede posestnega varstva, zato jo je treba interpretirati restriktivno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079967
OZ člen 150, 153, 153/3, 168, 174, 179. ZPP člen 155.
prometna nesreča – nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – soprispevek oškodovanca – telesne bolečine – strah – primarni strah – sekundarni strah – duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti – izgubljeni dobiček – odmera višine odškodnine – tuja pomoč – renta – pravdni stroški – izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo - huda telesna poškodba
Tožnica v času nesreče ni bila pripeta z varnostnim pasom, zato je sama prispevala k nezgodi oziroma k nastali škodi v 20%.
Odškodnina za tujo pomoč se odmerja glede na standard povprečnega človeka in ne na morebitne specifične težnje konkretnega oškodovanca.
Strošek za izvedensko mnenje, ki je bilo pridobljeno pred pravdo, se (lahko) prizna v okviru stroškov postopka, če je bil ta strošek potreben, in ne gre za samostojno premoženjsko škodo.
ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0078907
URS člen 35. OZ člen 131, 131/1, 179. ZKP člen 234.
povrnitev negmotne škode – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – varstvo osebnostnih pravic – subjektivna izpoved o osebnih lastnostih toženca – razžalitev – objektivna žaljivost – negativne osebne lastnosti – izpovedba priče pred sodiščem
Pojem razžalitve oziroma žalitve je pravni standard in je treba v vsakem posamičnem primeru posebej presojati, ali je neko ravnanje objektivno žaljivo in zato protipravno. Vsaka nespoštljivost oziroma nevljudnost, ki koga čustveno prizadene, pravno še ne pomeni posega v čast in dobro ime. Izrazi kot so „malo čuden“, „drugače pa ni čisto diht“, „maščevalen“, „poklic izrablja v osebne namene“, sicer predstavljajo negativne osebne lastnosti, vendar pa njihova intenzivnost glede na konkretne okoliščine primera ni takšna, da bi objektivno gledano lahko šlo za žalitev. Izjave so bile dane v kazensko-preiskovalnem postopku v katerem je bila toženka zaslišana kot priča, torej pri izpolnjevanju njene zakonske in moralne dolžnosti, in je toženka izpovedovala o osebnih lastnostih toženca po svojem lastnem prepričanju in zaznavi.