Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 44/2, 45, 46, 48, 48/3.
zdraviliško zdravljenje
Pri tožnici ne gre za bolezensko stanje, kot je opredeljeno v 45. členu Pravil obveznega zdravstvenega stanja, na podlagi katerega bi bila upravičena do zdraviliškega zdravljenja. Zato njen tožbeni zahtevek na priznanje pravice do zdravljenja v naravnem zdravilišču, ni utemeljen.
Tožena stranka je pripoznala tožbeni zahtevek, da je bilo med strankama na dan 31. 12. 2012 sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas na delovnem mestu vodja montaže in da zato delovno razmerje ni prenehalo z dnem 31. 12. 2012, ko ga je tožena stranka odjavila iz socialnih zavarovanj, ampak je delovno razmerje prenehalo na dan izdaje te sodbe (25. 3. 2013). S tem je tožena stranka dejansko pristala na uporabo instituta sodne razveze pogodbe iz 1. odstavka 118. člena ZDR, ki je hkrati temelj za prisojo odškodnine iz istega odstavka.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0080895
ZMZPP člen 20. ZFPPIPP člen 55, 139, 139/2, 149, 149/3, 149/4, 149/4-1, 149/6, 151a, 231, 231/1, 231/1-3. OZ člen 76, 76/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
prisilna poravnava – umik predloga za začetek postopka prisilne poravnave – upravičeni predlagatelj – pooblastilo – uporaba slovenskega prava
Določila 6. odstavka 149. člena ZFPPIPP so povsem jasna in jih ne gre razlagati tako široko, kot to predlagajo pritožniki. Glede na deklaratorno naravo sklepa o ustavitvi postopka ni nobene podlage za stališče, da bi moralo sodišče pri obravnavanju izjave o umiku upoštevati stanje do trenutka sprejema odločitve sodišča o umiku. Izjava o umiku predloga za prisilno poravnavo učinkuje v trenutku, ko je dana oziroma jo sodišče prejme.
Pritožbeno sodišče na podlagi vpogleda v gradivo ugotavlja, da je odvetnik pritožbo z dne 12.5.2014 lastnoročno podpisal kar na dveh mestih: v rubrumu (uvodu) pod navedbo stranke in pooblaščenca, skupaj z odtisnjenim žigom odvetnika, in na koncu te pisne vloge, pod navedbo stranke in pooblaščenca, skupaj z odtisnjenim žigom odvetnika.
Domneva o vročitvi mora temeljiti na izpolnitvi predpisanih formalnosti. Le na izpolnitvi vseh predpisanih formalnosti je mogoče graditi utemeljeno pričakovanje, da je naslovnik sodne pošiljke izvedel za sodno pisanje, ki mu je bilo namenjeno. Ker po trditvah tožene stranke (pravne osebe) na sedežu podjetja ni nikogar od zaposlenih, vročevalec sodne pošiljke ni mogel vročiti osebi, ki je pooblaščena za sprejem pošiljke ali drugemu delavcu, in bi zato moral vročevalec v hišnem predalčniku oz. na vratih stanovanja poslovnega prostora pustiti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem je potrebo pisanje dvigniti, nato pa opraviti vročitev po določbah 142. člena ZPP.
odpravnina - individualna pogodba o zaposlitvi - poslovodna oseba - direktor
V tožnikovi individualni pogodbi o zaposlitvi je bilo dogovorjeno sporazumno prenehanje mandata, predčasni odpoklic s strani nadzornega sveta in odpravnina za primer predčasnega odpoklica brez utemeljenega razloga. Razlog prenehanja tožnikovega mandata glavnega direktorja je bila statusna sprememba družbe, zaradi katere se je tožnikova funkcija transformirala v funkcijo predsednika uprave in je tako nastopil ta mandat. Pri prenehanju in transformaciji mandata gre za utemeljen razlog objektivne narave, zato za izplačilo odpravnine tožniku po individualni pogodbi o zaposlitvi ni pravne podlage.
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je določba o odpravnini v pogodbi o članstvu v upravnem odboru delno nična v delu, v katerem je določena odpravnina v višini šestkratnika zadnje mesečne plače predsednika upravnega odbora, ker je v nasprotju z ZGD-1C, ni pravilna. Sporna določba o odpravnini ni v nasprotju z ZGD-1C, saj ta izplačila odpravnine predsedniku upravnega odbora ne prepoveduje.
V primeru, da so v gradbeni pogodbi določene cene del za mersko enoto posameznih del, torej kot cena za enoto del, se poleg gradbenega dnevnika, ločeno vodi še knjiga obračunskih izmer.
Le splošno nasprotovanje mnenju invalidske komisije, ki ni v nasprotju s predhodnimi mnenji in z medicinsko dokumentacijo, ne zahteva izvedbe dokaza s sodnim izvedencem.
Pri tožniku gre za 40 % telesno okvaro, kakor je bila pri njemu ugotovljena v predsodnem postopku. Izguba sluha po Fowlerju 15,6 % ne predstavlja telesne okvare, saj bi morala izguba sluha znašati najmanj 60 %, kakor to določa Seznam TO. Prav tako ni mogoče opredeliti kot telesno okvaro, kile v steni trebušne votline, saj ne gre za telesno okvaro, ki je bila kot takšna opredeljena v Seznamu TO. Enako velja za kronični lumbalni sindrom, otežen predklon, težko premikanje in hojo s pomočjo bergel in počeno mišico, ki drži abdomen. Zato tožnikov zahtevek, da se mu prizna invalidnina za 70 % telesno okvaro, ni utemeljen.
Sodišče prve stopnje je kršilo zakon glede obličnosti popravnega sklepa. Glede na določbo prvega odstavka 365. člena ZKP, ki se na podlagi 67. člena Zakona o prekrških (ZP-1) smiselno uporablja v takšnem primeru, bi moralo sodišče prve stopnje očitne pisne pomote v datumu, in za takšen primer gre, popraviti s posebnim sklepom. To lahko vedno stori bodisi na zahtevo strank ali po uradni dolžnosti. Način, ki ga je uporabilo v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje, ki je napaki glede datuma pravnomočnosti (v enem primeru) oziroma datuma izdaje (v enem primeru) plačilnega naloga v obrazložitvi izpodbijanega sklepa popravilo na način, da je zgolj prečrtalo napačni številki (leta) ter pripisalo pravi številki, na robu pa pripisalo datum poprave in podpis sodnice, je napačen, vendar je s tem zagrešilo le relativno kršitev ki na pravilnost odločitve, to je, da se storilcu zaradi doseženih 27 kazenskih točk izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ki so bile vpisane v vozniško dovoljenje 7.5.2014, ne vpliva.
ZZVZZ člen 12, 12/1, 14, 15, 15/1, 15/1-6, 15/1-20, 20, 22, 78, 78/2, 85. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 5, 9, 9-4, 13. URS člen 158.
lastnost zavarovanca - lastništvo zasebne družbe - družinsko član - otrok, ki se šola - sprememba lastnosti zavarovanca - pravnomočnost
Do spremembe statusa zavarovanca zaradi spremenjene podlage zavarovanja lahko, ob izpolnjenih pogojih, pride le za naprej, z izdajo ustrezne odločbe.
Tožnik je bil v obdobju od 16. 11. 2009 do 28. 11. 2012 pri toženki zavarovan iz dveh naslovov. V obdobju od 9. 11. 2004 do 30. 9. 2012 je bil vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje kot družinski član, od 1. 10. 2012 pa kot oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki ni zavarovana iz drugega naslova. Ob izostanku izrecne zakonske ureditve o spremembi statusa zavarovanca, ki je že obvezno zdravstveno zavarovan na drugi - nepravi podlagi, od dneva nastanka pravnega razmerja, ki je temelj za spremembo, je odločitev tožene stranke, da ima tožnik lastnost zavarovanca obveznega zdravstvenega zavarovanja iz naslova lastništva zasebne družbe na podlagi 6. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ od 16. 11. 2009 do 28. 11. 2012, nezakonita. V pravnomočno urejeno razmerje bi lahko tožena stranka z odločbo z učinkom za nazaj posegla le v primerih in po postopku, predpisanem z zakonom, kar je bistvo določila 158. člena Ustave RS, tega pa veljavni ZZVZZ ne ureja.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 60/2-2, 67.
invalidska pokojnina - invalidnost I. kategorije - zavrženje zahteve
V sporu o invalidnini iz naslova telesne okvare gre za isto upravno stvar, o kateri je v času obravnavanega predsodnega postopka še tekel sodni postopek. Zato je bila tožnikova zahteva za ugotovitev višje stopnje telesne okvare in priznanje višjega nadomestila zakonito zavržena.
Tožnik ima s pravnomočno odločbo od spornega dne dalje priznano pravico do invalidske pokojnine na temelju II. kategorije invalidnosti. Zato ni izkazan pravni interes za socialni spor za istovrstno invalidsko dajatev, ne glede na to, na podlagi katere kategorije invalidnosti mu je bila pravica iz obveznega invalidskega zavarovanja že priznana. Pritožnikov predlog za ponovno proučitev listinske medicinske dokumentacije in razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti zato ne more biti upošteven, saj v obravnavani zadevi sploh ni pogojev za vsebinsko sojenje o zahtevku.
Tožnik ima pravnomočno priznano pravico do invalidske pokojnine na temelju II. kategorije invalidnosti, zato je bila njegova ponovna zahteva v obravnavanem predsodnem upravnem postopku zakonito zavržena.
ZMEPIZ člen 45, 45/2, 49. ZPIZ-1 člen 7, 15, 15/2, 30, 33.
lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja - družbeništvo zasebne družbe - družbenik - poslovodna oseba
Tožnik v spornem obdobju ni bil zavarovan na drugi podlagi, bil pa je družbenik v zasebni družbi, ki jo je tudi osebno vodil, zato je bilo s tem izkazano dejansko stanje, kot ga ureja drugi odstavek 15. člena ZPIZ-1 (po katerem se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi). Gre za obvezno zavarovanje, ki nastane po zakonu takoj, ko je vzpostavljeno pravno razmerje, ki je podlaga za zavarovanje.
ugovor zoper plačilni nalog – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – rok za plačilo sodne takse
Sodišče je plačilni nalog sicer izdalo, še preden je bilo pravnomočno odločeno o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, vendar pa je bila v trenutku, ko je odločilo o ugovoru zoper plačilne naloge, odločitev o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks že pravnomočna. Razlog, zaradi katerega je bila sodna taksa napačno odmerjena, pa je s pravnomočnostjo sklepa o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks odpadel.
Rok za plačilo sodnih taks po plačilnih nalogih ni mogel začeti teči, preden ni bilo pravnomočno odločeno o predlogu za taksno oprostitev in ugovorih zoper plačilna naloga.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 4, 38, 38/1, 38/8. ZPIZ-1 člen 109, 110, 123, 421.
vdovska pokojnina - mednarodni sporazum - sporazum s Srbijo
Postopek za priznanje pravice do vdovske pokojnine se je začel po uradni dolžnosti pri srbskem nosilcu zavarovanja po 38. členu Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo (Sporazum). Ta v prvem odstavku določa, da se pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene pogodbenice priznal v obdobju od 8. 10. 1991 do uveljavitve Sporazuma 1. 11. 2010 tudi z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene po pravnih predpisih druge pogodbenice, ponovno odmerja po določbah Sporazuma. Gre za ponovno odmero po uradni dolžnosti, dan, ko je nosilec prve pogodbenice začel postopek, pa se šteje kot dan vložitve zahtevka po pravnih predpisih druge pogodbenice. Postopek se je pri tujem nosilcu zavarovanja začel 13. 6. 2011, zato se tožnici ponovno odmerjena pokojnina v skladu s sedmim odstavkom 38. člena Sporazuma prične izplačevati od 1. 7. 2011 dalje, to je od prvega dne naslednjega meseca po mesecu, v katerem je srbski nosilec zavarovanja začel postopek za ponovno odmero pokojnine.
Priznana pokojnina se nakazuje na račun srbskega nosilca zavarovanja, ki je začel postopek za ponovno odmero pokojnine, neposredno tožnici pa se bo pokojnina pričela izplačevati, ko bo srbski nosilec zavarovanja tožencu sporočil, da lahko začne izplačevati pokojnino neposredno njej (8. odstavek 38. člena Sporazuma).
vpis služnostne pravice - delitev nepremičnin - nastanek novih parcel - izkaz identitete med nepremičninami v predlogu in nepremičnino v listini, ki je podlaga za vpis
Dejstvo, da je po sklenitvi sodne poravnave prišlo do razdelitve nepremičnine v zemljiškem katastru na dve parceli, samo po sebi še ne pomeni, da sodna odločba (oziroma sodna poravnava), s katero je bila na prej enotni parceli ustanovljena služnost, ne more biti podlaga vpisu. Drugi odstavek 225. člena Stvarnopravnega zakonika določa, da ostane, če se služeča nepremičnina razdeli, stvarna služnost samo na tistih delih, na katerih se je izvrševala. Predlagateljica v predlogu ni navedla ničesar o tem, kje, glede na razdelitev parcele, poteka pot (predlagala je vpis pri obeh nepremičninah), nasprotni udeleženec pa v ugovoru trdi, da se na novo nastali parc. št. 611/8 služnost gotovo ne izvršuje. Dejstvo, kje se je služnost izvrševala, se je torej v tej zadevi izkazalo za sporno. V taki procesni situaciji je potrebno šteti, da predlagateljica ni izkazala identitete med nepremičninami v predlogu in nepremičnino v listini, ki je podlaga za vpis.
ZDSS-1 člen 72, 72/1, 73, 73/1. ZPP člen 108, 108/5.
zavrženje vloge
Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep o zavrženju vloge izdalo po tem, ko je ugotovilo, da vložnik ni ravnal v skladu s sklepom, s katerim mu je naložilo, da navede toženo stranko, opredeli tožbeni zahtevek in predloži dokončno odločbo v izvirniku ali overjenem prepisu. Vložnik ni ustrezno dopolnil svoje vloge, tako da bi bila primerna za obravnavo in ni predložil dokončnega upravnega akta, zoper katerega se lahko vloži tožba. Zato je sodišče prve stopnje njegovo vlogo kot nepopolno pravilno zavrglo (peti odstavek 108. člena ZPP).
ZUTD člen 71, 71/2, 180, 180/2. ZZZPB-D člen 61, 61/1.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti
V prehodni določbi ZZZPB-D, ki je začela veljati 24. 10. 1998, je bilo določeno, da zavarovanec, ki je uveljavil pravico iz zavarovanja za primer brezposelnosti do uveljavitve ZZZPB-D, zadrži te pravice v obsegu in trajanju, kot je bilo določeno po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona (1. odstavek 61. člena ZZZPB-D). Smiselno enaka je določba 2. odstavka 180. člena ZUTD. Tožnik lahko ob ponovni uveljaviti pravice do denarnega nadomestila izrabi le pravice, ki so bile zavarovancem priznane z ureditvijo v ZZZPB v času, ko je prvič prejemal denarno nadomestilo. Zato neizrabljene pravice do nadomestila ne morejo izkoristiti v preostalem delu pri njenem ponovnem uveljavljanju, saj zakonska ureditev ob prvi uveljavitvi takšne možnosti ni določala. Tožnik bi zato tako možnost imel le, če bi se zaposlil za določen čas, krajši od 9 mesecev in bi se potem v 30 dneh ponovno prijavil na zavodu. V vseh drugih primerih ponovne zaposlitve pa zavarovanci take možnosti niso imeli, vključno s tožnikom, ki se je leta 1995 ponovno zaposlil za nedoločen čas, to pa pomeni, da v letu 2012 pravice, ki jo v letu 1994 niti ni mogel pridobiti, ne more uspešno uveljavljati.
Če dejansko stanje ni isto, gre za predhodno vprašanje, ne za učinek pravnomočnosti. Vendar pa je sodišče na odločitev sodišča v prvem postopku vezano. Posledica vezanosti je, da tega, kar je torej tožena stranka v drugem postopku prejela, tožena stranka iz prvega postopka ne more več zahtevati nazaj z zahtevkom za neupravičeno obogatitev.
Pri zahtevku iz neupravičene obogatitve ni odločilno, kakšno je (neutemeljeno) zmanjšanje premoženja upnika, temveč kakšno je neutemeljeno povečanje premoženja dolžnika.
Izvedenski organ je v mnenju prepričljivo ocenil, da tožnik zaradi miopičnega astigmatizma obeh oči ter degenerativne kratkovidnosti ni zmožen za delo na delovnem mestu pomožnega krovca, temveč je s polnim delovnim časom in naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, zmožen za drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem, lažjem fizičnem delu z omejitvami. Zato je tožnik zakonito razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni s pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami, s polnim delovnim časom.