redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožnik je bil zaposlen na delovnem mestu vodje službe za strategijo in upravljanje strateških projektov. To delovno mesto je bilo na podlagi sprejetega pravilnika o novi sistemizaciji in vrednotenju delovnih mest ukinjeno, vsebina dela pa deloma ukinjena, deloma pa prenesena na druga delovna mesta. Zato je prenehala potreba po opravljanju dela tožnika, kar je utemeljen poslovni razlog za redno odpove pogodbe o zaposlitvi.
oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe – premoženjsko stanje – poslovanje z izgubo – unovčljivo premoženje – nedovoljene pritožbene novote
Poslovanje z izgubo še ne pomeni, da bi bilo s plačilom celotne sodne takse ogroženo poslovanje pravne osebe, saj je treba upoštevati tudi njeno premoženjsko stanje.
delna plačila - delna ustavitev izvršbe - vezanost na izvršilni naslov - izračun dolga
Sodišče je vezano na izvršilni naslov in na sklep o izvršbi, ki je postal pravnomočen. Ta predstavlja okvir, v katerem se vodi predlagana izvršba. Glede na to ni mogoče voditi izvršbe na nekaj več ali nekaj drugega kot na to, kar je opredeljeno v sklepu o izvršbi. V sklepu o izvršbi so določene zamudne obresti v višini obrestne mere, kot velja za devizne vloge za DEM na vpogled v kraju izpolnitve in ne zakonske zamudne obresti.
KOMUNALNA DEJAVNOST – POKOPALIŠČA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0080459
ZPP člen 279a, 285, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-14, 452, 454, 454/2. OZ člen 18, 199, 200, 202, 204. Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč člen 12.
spor majhne vrednosti – izdaja sodbe brez glavne obravnave – dolžnost zahtevati narok – dokazni predlog zaslišanja prič – načelo kontradiktornosti – zavrnitev dokaznega predloga – materialno procesno vodstvo – izjava volje – poslovodstvo brez naročila
Ker mora stranka narok v postopkih v sporih majhne vrednosti izrecno zahtevati, pritožnica, ki v pritožbi ne trdi, da je narok predlagala, ampak navaja, da se mu ni odpovedala, s temi pritožbenimi navedbami ne more uspeti. Enako velja za pritožbene trditve, da bi moralo sodišče prve stopnje narok izvesti zaradi predlaganega zaslišanja prič, saj sta si pravna teorija in sodna praksa enotni, da mora stranka izvedbo naroka izrecno zahtevati, pri čemer ni mogoče šteti, da dokazni predlog z zaslišanjem strank ali prič pomeni takšno zahtevo, saj ni nujno, da bo sodišče predlogu ugodilo.
Predložene naročilnice, ki se nanašajo na obdobje po opravi zaračunane storitve, ne morejo predstavljati naročil tožene stranke, s katerimi bi slednja izrazila voljo za sklenitev pogodbe.
Sodišče res mora pravo poznati in uporabiti po uradni dolžnosti, vendar pa morajo stranke podati trditve, ki terjajo uporabo določenih pravnih pravil.
ZFPPIPP člen 214, 214/3. ZPP člen 3, 3/3, 7, 7/2, 112, 112/8, 318, 318/1, 318/1-2, 318/1-4. OZ člen 6, 6/2.
zamudna sodba – pravočasnost vloge – vložitev vloge pri nepristojnem sodišču – očitna pomota odvetnika – skrbnost dobrega strokovnjaka – splošno znana dejstva – sodno znana dejstva – zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati – razpravno načelo – učinek potrjene prisilne poravnave
Očitne pomote vložnika ni, če je vloga, vezana na čas, vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj tudi naslovljena.
Določila o prisilni poravnavi za dolžnika niso kogentna. Zato so dovoljena tudi dispozitivna ravnanja dolžnika v zvezi s priznavanjem vtoževanih terjatev v pravdi. Sodišče pa ne sme dopustiti le tistih dispozitivnih ravnanj strank, ki nasprotujejo kogentnim določbam zakona.
Sodno znana dejstva (tista, za katera sodišče izve iz drugega postopka – konkretno iz postopka o prisilni poravnavi) niso splošno znana in jih sodišče pri odločanju o zamudni sodbi ni dolžno preverjati niti z njimi utemeljevati sodbe.
ZPP člen 30, 30/3, 32, 32/2, 32/2-7, 481, 482. ZGD-1 člen 50, 51, 295.
stvarna pristojnost – gospodarski spor – društvo kot stranka postopka
Pravdni stranki (društvo kot tožeča stranka ter zveza društev kot tožena stranka) nista subjekta, glede katerih bi veljala pravila gospodarskega spora, zato za predmetni spor (zaradi sklica izredne skupščine) ni pristojno okrožno sodišče.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079948
OZ člen 131, 179. ZPP člen 344, 344/2.
povzročitev škode – povrnitev nepremoženjske škode – višina denarne odškodnine – zmanjšanje odškodnine – vzročna zveza – deljena vzročnost – nadobičajno tveganje – osebnostne lastnosti in stanja oškodovanca – degenerativne spremembe – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – prepozen odgovor na pritožbo
Odgovorna oseba mora poškodovanca sprejeti takšnega, kot je in ne more računati na to, da bo poškodovala zdravega človeka.
Zgolj sklicevanje na prevaro glavnega dolžnika, ki naj bi s ponarejenimi plačilnimi listami spravil tožečo stranko v zmoto, ne more omajati veljavnosti sklenjene pogodbe. Pravni posli, sklenjeni s prevaro, niso nični, pač pa le izpodbojni. Veljavni so, dokler niso razveljavljeni. Pri prevari lahko razveljavitev pogodbe zahteva le pogodbena stranka, ki je bila spravljena v zmoto.
nevarno delo – ustrezna delovna obutev – ukrep delodajalca
Kaj še (poleg zagotovitve varovalne obutve) bi moral tožnikov delodajalec ukreniti pri organizaciji delovnega procesa, da bi tožnika zavaroval pred poškodbo, tožnik v pritožbi, niti v postopku na prvi stopnji, ni konkretiziral. Tožnik, ki bi se nezgodi lahko izognil, če bi bil pri delu previdnejši, krivdo za nezgodo in nastalo škodo neupravičeno pripisuje toženkinemu zavarovancu.
Za tožbeni zahtevek na ugotovitev neveljavnosti sklepa etažnih lastnikov o postavitvi zapornic so pasivno legitimirani le vsi etažni lastniki, ki so sklep o postavitvi obravnavanih zapornic sprejeli.
Predpravdno, s strani stranke predloženo strokovno mnenje ni dokaz, ki bi konkuriral mnenju s strani sodišča postavljenega izvedenca. Pri zunajsodnem, s strani stranke pridobljenem, strokovnem mnenju gre za strokovno argumentiran del strankinih navedb. Do takšnih strankinih navedb se je sodni izvedenec ob razpoložljivem procesnem gradivu argumentirano opredelil.
Znesek stroškov za predpravdno izvedensko mnenje lahko stranka uveljavlja tudi v okviru glavnega zahtevka, čeprav je materialnopravna podlaga zanj vsebovana v pravilih 151. in 155. člena ZPP.
mobilni delavec - plača - plačilo za delo - nadurno delo - delo preko polnega delovnega časa - obveznost plačila
Tožniku (vozniku tovornega vozila v mednarodnem prometu) je bil na podlagi dogovora med strankama o obračunu prejemkov iz delovnega razmerja v določeni višini za prevožen kilometer zagotovljen minimum pravic iz naslova plače in stroškov skladno z zakonom in kolektivno pogodbo. Vendar pa je bil tožnik upravičen tudi do obračuna plače iz naslova dela preko polnega delovnega časa. V takšen obračun bi se moral upoštevati tako čas natovarjanja in raztovarjanja vozila kot čas čakanja na carini oziroma drug efektivni delovni čas, povezan s prevozom. Zato je tožnik upravičen do vtoževane razlike v plači.
Delavec ne more biti odgovoren za prekoračitev zakonske dovoljene kvote dela preko polnega delovnega časa in ga glede tega ne morejo zadeti škodljive posledice. Če je tožnik nadurno delo opravil, je za takšno delo upravičen do pripadajočega plačila.
oderuška pogodba – izpodbojnost – zmota – prevara – napake volje – prenehanje pravice – prekluzivni rok
Tožnika, ki sta trdila, da je bila sklenitev sporne pogodbe posledica zmote, v katero ju je spravila tožena stranka z domnevno napačno cenitvijo nepremičnine, bi morala pridobiti cenitev hiše vsaj neposredno po podpisu pogodbe. Ker sta to storila šele po izteku enoletnega roka, in ne povesta, zakaj tega nista mogla narediti znotraj enoletnega subjektivnega prekluzivnega roka iz 99. člena OZ, sta prekludirana. Po izteku prekluzivnega roka pravica izpodbijati pogodbo preneha.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 204, 204/1, 209, 209/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - dokazovanje - dokazna ocena - prosta presoja dokazov - posredni dokazi - kaznivo dejanje tatvine - video posnetek - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja
Tožena stranka je v podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku očitala kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo znake kaznivega dejanja tatvine iz določbe 1. odstavka 204. člena KZ-1. Na podlagi video posnetkov je ugotovila, da je tožnik spornega dne popoldan z viličarjem pripeljal po tovarniškem dvorišču do varovalne ograje in čez ograjo odvrgel dve culi in s plastenko, v katerih je bilo okrog 30 kg bakra. Naslednjega dne ponoči pa je bil s strani varnostnikov in delavcev policije zaloten pri pobiranju cul na drugi strani ograje. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo za dokazano, da je bil tožnik tisti, ki je odvrgel culi in plastenko z bakrom preko tovarniške ograje, čeprav kamere tega niso posnele, saj se je o tem prepričalo na podlagi preostalih dokazov (posrednega - opisa C.C., izpovedb prič, iz nejasnosti v izpovedbi tožnika in njegove punce). Tožnikova kršitev ima vse znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja iz določbe prvega odstavka 209. člena KZ-1, zato je obstajal utemeljen razlog po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
plača - pobot izplačila plače - plačilo za delo - sprejem ponudbe s predlogom naj se spremeni
Tožena stranka je tožniku pri plači za sporni mesec neupravičeno odtegnila vtoževani znesek zaradi prekoračitve mesečnega limita uporabe službenega telefona, česar brez njegovega soglasja ne bi smela. Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS je s sklepom ugotovila, da takšen pobot terjatve ni bil pravilen. Tožena stranka je odredbo za vračilo nezakonito odtegnjenega zneska izvršila že pred vložitvijo tožbe, zato tožniku iz tega naslova ne dolguje ničesar več.
Tožnik je naslovil na toženo stranko predlog za sklenitev pisnega dogovora o višini in načinu poravnave povzročene škode zaradi kršitve pravic iz delovnega razmerja, ker mu je tožena stranka nezakonito odtegnila prekoračitev limita na službenem telefonu. Dopis tožene stranke, s katerim je pojasnila okoliščine glede nezakonito odtegnjenega zneska plače, ne more predstavljati sprejema tožnikove ponudbe za poravnavo škode. Tožnik v sporu ni v celoti opredelil obstoja potrebnih elementov civilne odgovornosti, ki bi iz tega naslova lahko bremenili toženo stranko. Zato tožbeni zahtevek iz naslova plačila odškodnine ni utemeljen.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072294
ZD člen 41, 52. OZ člen 365, 369, 369/3. ZOR člen 388,392, 392/3. ZPP člen 285, 286.
zastaranje zahtevka za vračilo darila – pretrganje zastaranja – učinek zahteve za vračilo darila v zapuščinskem postopku – določitev vrednosti darila – revalorizacija vrednosti darila – načelo monetarnega nominalizma – prekluzija – materialno procesno vodstvo
Za revalorizirano vrednost darila v ZD ni podlage. Vrednost darila se (brez izjem) oceni po vrednosti ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi. S tem je zagotovljeno enako obravnavanje zakonitih dedičev in drugih obdarjencev glede vsega, kar so neodplačno dobili od zapustnika.
Izjava, dana v zapuščinskem postopku, pretrga zastaralni rok iz 41. člena ZD tudi zoper osebo, ki ni stranka zapuščinskega postopka.
prometna nesreča – dokazovanje z izvedencem – zavrnitev dokaza – kršitev pravice do izjave – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – načelo ekonomičnosti – načelo sorazmernosti – individualna ekspertiza – prepoved zlorabe procesnih pravic – načelo venire contra factum proprium – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravno priznana škoda
243. člen ZPP predvideva, kdaj je potreben izvedenec. To je takrat, ko sodišču manjka strokovnega znanja. A ta predpostavka mora hkrati pomeniti, da je izvedenec tisti, ki bo to strokovno pomoč lahko nudil. Izvedenec medicinske stroke v primerih, ko gre za poškodbo vratne hrbtenice, ali za nateg mišičevja v drugem delu hrbtenice, svoje ekspertize ne bo mogel opreti na objektivno zaznavne poškodbene posledice – ker teh pač ni. To pa pomeni, da ne bo mogel opraviti nobene strokovne konkretizacije splošnega strokovnega znanja in torej ne bo opravičil predpostavke iz 243. člena ZPP.
ZIZ člen 15. ZPP člen 117, 117/2, 118, 337, 337/1.
vrnitev v prejšnje stanje - pravočasnost predloga - ugovor zoper sklep o izvršbi - prepozen ugovor - zamuda roka - subjektivni rok - nedopustne pritožbene novote
Za ugotovitev pravočasnosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje je bistveno vprašanje, kdaj je stranka izvedela za svojo zamudo, in ne, kdaj je izvedela za pravno posledico zaradi svoje zamude (npr. za zavrženje ugovora).