Zgolj sklicevanje na prevaro glavnega dolžnika, ki naj bi s ponarejenimi plačilnimi listami spravil tožečo stranko v zmoto, ne more omajati veljavnosti sklenjene pogodbe. Pravni posli, sklenjeni s prevaro, niso nični, pač pa le izpodbojni. Veljavni so, dokler niso razveljavljeni. Pri prevari lahko razveljavitev pogodbe zahteva le pogodbena stranka, ki je bila spravljena v zmoto.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0069108
ZIZ člen 44, 44/4. ZPP člen 431. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 131/2-3.
izvršba na podlagi verodostojne listine - kondemnatorni in dovolilni del sklepa o izvršbi - začetek stečajnega postopka - dovoljenost izdaje sklepa o izvršbi
Pri odločanju o dovolitvi izvršbe ni bistveno le to, ali gre za stroške stečajnega postopka, ampak tudi, ali ima upnik zanje izvršilni naslov. Ker je upnik predlagal izvršbo na podlagi verodostojnih listin in ne na podlagi izvršilnega naslova, že zaradi tega razloga niso podani pogoji za izjemo, po kateri bi bilo zoper dolžnika v stečaju mogoče dovoliti izvršbo.
Obstoj socialne stiske je sicer lahko razlog, ki preprečuje odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine, vendar le pod pogojem, da najemnik ravna v skladu s 104. členom SZ-1.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - dobra vera priposestvovalca - opravičljiva zmota pravnih prednikov
Dobra vera priposestvovalca je bila, poleg izvrševanja posesti oziroma lastniških upravičenj v predpisani priposestvovalni dobi, pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem že po prejšnjih predpisih, ki so veljali v času, ko so tožnik oziroma njegovi pravni predniki začeli izvrševati posest na spornih nepremičninah. Dobra vera se sicer domneva, če se ne dokaže drugače. Po presoji pritožbenega sodišča je toženki navedeno domnevo uspelo ovreči.
Zgolj dejstvo, da so sporne nepremičnine ves čas nemoteno uživali, ne zadošča za priposestvovanje lastninske pravice. Priposestvovalec je lahko samo tisti, ki tujo stvar poseduje v prepričanju, da je njegova. Ta pogoj v obravnavanem primeru ni izpolnjen. Gola zasedba tuje nepremičnine, četudi je njen lastnik umrl brez naslednikov, pa ne more imeti nobenih stvarnopravnih posledic.
plačilo za dejansko opravljeno delo - plača - plačilo za delo - obveznost plačila - razvrstitev v plačni razred - kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi - glavna medicinska sestra zavoda
Po določbi drugega odstavka 4. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi se glavna medicinska sestra uvrsti v plačni razred skladno z Uredbo o plačah direktorjev v javnem sektorju, in sicer na delovno mesto pomočnika direktorja. Navedena določba daje dosedanji glavni medicinski sestri pravico do uvrstitve v plačni razred delovnega mesta pomočnika direktorja (in ne pravico do zaposlitve na tem delovnem mestu), ki ga, glede na določbo četrtega odstavka 5. člena Uredbe, določi organ upravljanja. Glavna medicinska sestra se zato lahko uvrsti v plačni razred kateregakoli delovnega mesta, ki sodi v skupino delovnega mesta pomočnik direktorja, kar v konkretnem primeru pomeni tudi plačni razred delovnega mesta pomočnik direktorja za zdravstveno nego.
Delavec je upravičen do plačila za dejansko opravljeno delo, če namesto svojega opravlja drugo (višje vrednoteno) delo, ne pa v primeru, če delavec dela na svojem delovnem mestu, pa se opis del in nalog tega delovnega mesta (delno) pokriva z opisom del in nalog drugega delovnega mesta.
ZIZ člen 15. ZPP člen 117, 117/2, 118, 337, 337/1.
vrnitev v prejšnje stanje - pravočasnost predloga - ugovor zoper sklep o izvršbi - prepozen ugovor - zamuda roka - subjektivni rok - nedopustne pritožbene novote
Za ugotovitev pravočasnosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje je bistveno vprašanje, kdaj je stranka izvedela za svojo zamudo, in ne, kdaj je izvedela za pravno posledico zaradi svoje zamude (npr. za zavrženje ugovora).
ZPP člen 247, 247/2, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.
pravica do izjave – pravica do izvedbe dokazov – zavrnitev dokaznih predlogov – pravno pomembna dejstva
Ker so bili dokazni predlogi, podani v zvezi z ugotavljanjem odločilnih dejstev, zavrnjeni z utemeljitvijo, da so za pravdo nepomembni, je podana kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0013241
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 270, 271, 272, 273. ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 112, 114, 215, 215/2, 215/3.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - prenehanje delovnega razmerja - inšpektor za delo
Tožnica je podala primarni predlog za izdajo začasne odredbe za odlog učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi, ter podredni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati mesečno nadomestilo plače. Tožnica v tej fazi postopka ni izkazala verjetnosti obstoja terjatve (tožena stranka je tožnici pravočasno omogočila zagovor, ki se ga tožnica ni udeležila, zato njena pravica do obrambe v postopku pred podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bila kršena; tožnica ni uživala posebnega varstva pred odpovedjo kot zaščitena kategorija delavcev, ...), ki je temeljni pogoj, da sodišče lahko izda začasno odredbo. Zato njen predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen.
plača - pobot izplačila plače - plačilo za delo - sprejem ponudbe s predlogom naj se spremeni
Tožena stranka je tožniku pri plači za sporni mesec neupravičeno odtegnila vtoževani znesek zaradi prekoračitve mesečnega limita uporabe službenega telefona, česar brez njegovega soglasja ne bi smela. Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS je s sklepom ugotovila, da takšen pobot terjatve ni bil pravilen. Tožena stranka je odredbo za vračilo nezakonito odtegnjenega zneska izvršila že pred vložitvijo tožbe, zato tožniku iz tega naslova ne dolguje ničesar več.
Tožnik je naslovil na toženo stranko predlog za sklenitev pisnega dogovora o višini in načinu poravnave povzročene škode zaradi kršitve pravic iz delovnega razmerja, ker mu je tožena stranka nezakonito odtegnila prekoračitev limita na službenem telefonu. Dopis tožene stranke, s katerim je pojasnila okoliščine glede nezakonito odtegnjenega zneska plače, ne more predstavljati sprejema tožnikove ponudbe za poravnavo škode. Tožnik v sporu ni v celoti opredelil obstoja potrebnih elementov civilne odgovornosti, ki bi iz tega naslova lahko bremenili toženo stranko. Zato tožbeni zahtevek iz naslova plačila odškodnine ni utemeljen.
odgovornost za zapustnikove dolgove – prijava terjatve – stranka zapuščinskega postopka – upnik – učinek pravnomočnosti sklepa o dedovanju
S priglasitvijo terjatve v zapuščinskem postopku upnik (praviloma) ne postane stranka zapuščinskega postopka. O njegovi terjatvi v sklepu o dedovanju ni odločeno, zato jo lahko v pravdi terja v višjem znesku, kot jo je predhodno priglasil v zapuščini.
delna oprostitev plačila sodne takse – oprostitev plačila sodne takse – prestrukturiranje – blokirana sredstva – poslovanje z izgubo
Stranka, glede na to, da razpolaga z likvidnimi sredstvi, zgolj s trditvami, da nadaljnjih stroškov ne zmore več poravnati, ne da bi to ogrozilo njeno poslovanje oziroma obstoj, svojega predloga za (delno) oprostitev plačila sodne takse ne more utemeljiti. Niti dejstvo, da posluje z izgubo ter da je trenutno v fazi prestrukturiranja, samo po sebi ne more biti opravičljiv razlog za oprostitev plačila sodne takse. Tudi ne dejstvo, da ne more prosto razpolagati s sredstvi na transakcijskih računih, da so ta v naprej blokirana in lahko z njimi razpolaga samo upravitelj.
Pri lastni menici ne prihajajo v poštev določbe o akceptiranju, ker pri tej menici nimamo niti trasata niti akcepta. Odpade tudi protest in regres zaradi neakceptiranja.
ZDSS-1 člen 6.c. ZVis člen 63, 63/1, 63/2, 63/3, 63/4, 63/5, 63/6, 63/7, 63/8. ZSPJS člen 22.e.
kolektivni delovni spor - vrednotenje dela - skladnost splošnega akta delodajalca z zakonom - visokošolski učitelj - delovna in pedagoška obveznost
Sporne Spremembe in dopolnitve meril so le drugače ovrednotile oblike neposredne pedagoške obveznosti. Iz njih ne izhaja, da bi zavezovale visokošolske učitelje in sodelavce nasprotne udeleženke k večjemu številu ur neposredne pedagoške obveznosti tedensko, zato niso v nasprotju z 63. členom ZVis, ki je določal delovno in pedagoško obveznost visokošolskih učiteljev in sodelavcev.
ZSPJS v 22.e členu opredeljuje plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela javnih uslužbencev. S spornimi Spremembami in dopolnitvami meril ne gre za dodatno tedensko pedagoško obveznost niti za povečanje pedagoške obveznosti, zato ta merila niso v nasprotju z 22.e. členom ZSPJS.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072294
ZD člen 41, 52. OZ člen 365, 369, 369/3. ZOR člen 388,392, 392/3. ZPP člen 285, 286.
zastaranje zahtevka za vračilo darila – pretrganje zastaranja – učinek zahteve za vračilo darila v zapuščinskem postopku – določitev vrednosti darila – revalorizacija vrednosti darila – načelo monetarnega nominalizma – prekluzija – materialno procesno vodstvo
Za revalorizirano vrednost darila v ZD ni podlage. Vrednost darila se (brez izjem) oceni po vrednosti ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi. S tem je zagotovljeno enako obravnavanje zakonitih dedičev in drugih obdarjencev glede vsega, kar so neodplačno dobili od zapustnika.
Izjava, dana v zapuščinskem postopku, pretrga zastaralni rok iz 41. člena ZD tudi zoper osebo, ki ni stranka zapuščinskega postopka.
Pravdni stranki sta se dogovorili, da bo tožnica delo v rednem delovnem razmerju opravljala za minimalno plačo in da bosta stranki v pogodbo o zaposlitvi višji znesek zapisali zgolj zato, da bi tožnica lahko pridobila posojilo pri banki. Direktor tožene stranke je od tožnice zahteval, da mu vrne „preveč“ izplačano plačo, kar je tožnica tudi storila. Ne glede na to, da je tožena stranka tožnici višje plače izplačevala zgolj zaradi možnosti pridobitve posojila, ji to ne daje pravice, da del denarja zahteva nazaj. Tudi v tem primeru velja določba 191. člena OZ. Ta določa, da tisti, ki je kaj plačal, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili. Tožena stranka si ni pridržala pravice, da zahteva vračilo višje plače od tiste, ki je bila ustno dogovorjena in višjega plačila ni izvršila zato, da bi se izognila sili. Zato tožnica od tožene stranke utemeljeno zahteva vračilo vtoževanega zneska.
ZPP člen 30, 30/3, 32, 32/2, 32/2-7, 481, 482. ZGD-1 člen 50, 51, 295.
stvarna pristojnost – gospodarski spor – društvo kot stranka postopka
Pravdni stranki (društvo kot tožeča stranka ter zveza društev kot tožena stranka) nista subjekta, glede katerih bi veljala pravila gospodarskega spora, zato za predmetni spor (zaradi sklica izredne skupščine) ni pristojno okrožno sodišče.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079948
OZ člen 131, 179. ZPP člen 344, 344/2.
povzročitev škode – povrnitev nepremoženjske škode – višina denarne odškodnine – zmanjšanje odškodnine – vzročna zveza – deljena vzročnost – nadobičajno tveganje – osebnostne lastnosti in stanja oškodovanca – degenerativne spremembe – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – prepozen odgovor na pritožbo
Odgovorna oseba mora poškodovanca sprejeti takšnega, kot je in ne more računati na to, da bo poškodovala zdravega človeka.
Zgolj stavek „Tožbi priložena listinska dokumentacija dokazuje obstoj tožničine terjatve.“ ne more izkazovati verjetnosti obstoja terjatve. Ko sodišče odloča o zahtevku stranke, svojo odločitev lahko opre le na s strani te stranke zatrjevana dejstva, v kolikor so ta dejstva dokazana s strani te iste stranke predlaganimi dokazi. Brez podanih navedb sodišče ne more preizkušati resničnosti trditev o verjetnem obstoju terjatve.
napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – spor o obsegu zapuščine – nepremičnina – sestavina nepremičnine – povezanost zemljišča in objekta
Ker iz katastrskih podatkov izhaja, da je sporna stanovanjska hiša sestavina nepremičnine X, katere solastnik je zapustnik le do ¾, je manj verjetna trditev dediča, da se njegova dedna pravica po zapustniku nanaša na celotno hišo oziroma, da je ta v celoti predmet dedovanja.