SZ člen 56, 56/1, 56/3, 63a, 63a/3. ZUP člen 145, 146/2, 146/4, 237, 237/2, 237/3. Odlok o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih člen 4, 13.
neprofitna najemnina - znižanje neprofitne najemnine - povračilo stroškov kapitala lastnikom denacionalizacijskih stanovanj - pravica do udeležbe v postopku
Del stroškov kapitala se izračuna od vrednosti stanovanja oz. stanovanjske hiše. Po 4. odstavku 146.
člena ZUP pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izjavi o
dejstvih in okoliščinah, na katere se mora opirati odločba. Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnik
priložil zahtevi za povračilo stroškov iz 3. odstavka 63a. člena SZ zapisnike o ugotovitvi vrednosti
stanovanja, z datumom 22. 2. 2002, ki jih je sestavil sodni izvedenec D.D., ki pa jih prvostopni
organ ni upošteval, niti se ni do njih opredelil in tudi ni dopolnil postopka v smeri posebnega
ugotovitvenega postopka (145. člen ZUP). Iz upravnih spisov ni razvidno, da bi prvostopni organ
tožnikoma omogočil, da se izjavita o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila ugotovljena, o
predlogih in ponovnih dokazih in da sodelujeta pri izvedbi dokazov in navajata dejstva, ki utegnejo
vplivati na rešitev stvari in izpodbijata pravilnost navedb, ki se ne ujemajo z njunimi navedbami (2.
odstavek 146. člen ZUP), tega pa tudi tožena stranka ni sanirala. Za bistveno kršitev pravil
upravnega postopka se v vsakem primeru šteje, če stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana
možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločitve (3. točka 2. odstavka
SZ-1 člen 67, 87, 67, 87. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 21, 9, 17, 20, 3, 6, 8, 21, 9, 17, 20, 3, 6, 8.
javni razpis
V obravnavani zadevi je sporno, ali tožnica kot prosilka izpolnjuje pogoj po razpisu tožene stranke za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, in sicer, da je sodelovala na prejšnjih razpisih in se vsaj dvakrat uvrstila na prednostno listo, vendar ni pridobila pravice do dodelitve stanovanja v najem glede na število razpisanih stanovanj. Med strankama samo dejansko stanje ni sporno: da je dejansko na prejšnjih razpisih sodeloval tožničin izvenzakonski partner kot prosilec ter da tožnica sedaj prvič v obravnavanem primeru nastopa kot prosilka. Ob takem stanju stvari pa tudi po stališču sodišča tožnica zgoraj navedenega pogoja ne izpolnjuje. Po mnenju sodišča tudi ni mogoče vloge prosilca enačiti s pojmom družine, ki se sicer tudi lahko pojavlja kot prednostna kategorija, kar pa v obravnavan primer ne sodi, saj gre za dva pojma, ki imata različne vsebine in ju ne gre zamenjevati.
Za hujše škodljive posledice v smislu 2. odstavka 69. člena ZUS je po mnenju sodišča šteti le tiste hujše škodljive posledice, katerih nastanek je vsaj verjetno izkazan in jih tudi pozneje ne bi bilo mogoče, kolikor bi seveda nastale, v celoti odpraviti. Tožeča stranka pa česa takega niti ne zatrjuje, niti verjetno ne izkazuje. Sklicuje se na priloženo poročilo psihiatrične ordinacije, iz katerega izhaja, da bi pridobitev stanovanja pri tožniku nedvomno zelo ugodno vplivala na njegov nadaljnji potek zdravljenja, kar pa po presoji sodišča ne izkazuje nastanka hujših škodljivih posledic.
SZ člen 63 a, 63 a/1, 63 a/3, 1, 1/2, 56, 63 a, 63 a/1, 63 a/3, 1, 1/2, 56. ZSV člen 1, 9, 1, 9. ZDSS člen 2, 5, 5/1, 2, 5, 5/1. ZUS člen 2, 2/3, 16, 2, 2/3, 16. ZPP člen 19, 23, 19, 23.
socialna varnost
Po presoji sodišča gre pri odločitvi po 63.a. členu Stanovanjskega zakona za takšno upravičenje, ki spada v okvir socialnega varstva, zato je za odločanje o tej zadevi pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
URS člen 2, 87, 153, 153/4, 157. SZ člen 11, 63, 63/10. ZUP člen 42. ZUS člen 1, 23, 23/3, 34, 34/1-3, 60.
neprofitna najemnina za stanovanje - znižanje neprofitna najemnine - zavezanec za vrnitev razlike do polne najemnine - postopek državnega zbora za določanje obveznosti
Sporni predmet je finančna obveznost javnopravnega subjekta, ki je povezana z uresničevanjem načela socialne države na področju stanovanjskega prava. Gre za obveznost, za katero velja določilo 87. člena ustave RS, po katerem lahko pravice in obveznosti državljanov ter drugih oseb določa samo državni zbor z zakonom. Iz zakona in ne morebiti iz podzakonskega predpisa mora nedvomno izhajati, da mora upravni organ, ki na prvi stopnji odloča o upravičenosti vloge za znižanje plačila najemnine za neprofitno stanovanje, odločiti tudi o tem, kdo mora lastniku povrniti razliko do polne najemnine.
SZ člen 105, 105/1. ZUS člen 1, 59, 59/1. URS člen 3, 3/2, 125, 157.
načelo pravičnosti - načelo delitve oblasti - normalna raba stanovanja
Sodišče lahko v upravnem sporu načela poštenosti, korektnosti oziroma pravičnosti uporabi le, če je ta načela z interpretacijo mogoče umestiti v del konkretnega ustavnega ali zakonskega besedila.