kataster stavb - vpis stavbe v kataster stavb - postopek vzpostavitve etažne lastnine - odločanje o isti stvari
O isti zadevi ne moreta sočasno teči dva postopka, zato mora upravni organ zavreči vlogo, če o isti zadevi postopek že teče, in to bodisi pred upravnim organom, bodisi pred sodiščem. Že začet sodni postopek po 3. točki tretjega odstavka 84. člena ZEN tako predstavlja oviro za vsebinsko odločanje upravnega organa.
Če se tudi v sodnem postopku v okviru postopka vzpostavitve etažne lastnine izposluje vpis v kataster stavb, gre za postopka o isti stvari. Postopek po ZVEtL, ki je pred sodiščem že v teku, je zato ovira za izvedbo upravnega postopka vpisa stavbe v kataster stavb.
Povprečni mesečni dohodek tožeče stranke je bil izračunan z upoštevanjem (neto) plače, ki vključuje ob izplačilu odtegnjen znesek akontacije dohodnine. Takšen izračun je v nasprotju z določbami ZBPP in ZSVarPre.
Tožnica za leta od 2006 do 2009 ni vložila napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, čeprav jo 318. člen ZDavP-2 k temu brezpogojno zavezuje, oziroma je za leto 2009 napoved oddala šele po pozivu davčnega organa, ki pa je ta ni mogel upoštevati kot verodostojne, saj se posamezni ključni podatki niso ujemali s podatki, ki jih je zbral davčni organ in so temeljili na podatkih same tožnice. Tako je bil izpolnjen zakonski stan iz prvega odstavka 68. člena ZDavP-2 za ugotovitev predmeta obdavčitve s cenitvijo. Po mnenju sodišča je bila izbrana tudi pravilna metoda cenitve, to je taka metoda, ki se je lahko najbolj približala ugotovitvi dejanskega stanja, saj je izhajala iz podatkov same tožnice. OZ za sklenitev oziroma veljavnost najemne pogodbe res ne zahteva pisne oblike. Ker pa mora zavezanec za davek za svoje trditve v davčnem postopku predložiti dokaze (76. člen ZDavP-2), bi si tožnica z obstojem pisne pogodbe o najemu olajšala dokazovanje posameznih dejstev, saj je sicer riziko nedokazanih trditev na njeni strani.
Akt o preoblikovanju javne ustanove Ad futura, znanstveno- izobraževalna fundacija RS, javni sklad v Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije in na podlagi Splošnih pogojev poslovanja (SPP) člen 6. Javni razpis štipendij za študijske obiske slovenskih dijakov in študentov v tujini v letu 2010 in 2011 točka 3, 3/2, 3/2-2.
javni razpis - pridobitev štipendije za študijski obisk v tujini - razpisni pogoji - plačilo
Pri dodelitvi štipendije je treba dati prednost tistim, ki imajo manj sredstev. Zato je po mnenju sodišča razpisni pogoj, da se štipendije dodelijo tistim dijakom in študentom, ki za študijski obisk za namen praktičnega usposabljanja s strani gostujoče države ne prejmejo plačila, v razpisu upravičeno postavljen.
DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekti - navidezni pravni posli - fiktivni računi - opravljanje različnih storitev
V konkretnem primeru tožnik ni izkazal, da so bile storitve s strani družb tudi resnično opravljene. Iz tipskih pogodb z družbami ni razviden izvajalec, odtisnjen je žig družbe in paraf, iz kopij analiz, ki jih je tožnik priložil v pripombah na zapisnik, tudi ni razvidno, kdo jih je opravil, niti ni dokazal, katere stranke so bile s strani posameznega izvajalca v skladu s sklenjenimi pogodbami pridobljene. Od tega podatka je bila odvisna tudi cena in plačilo, kar pomeni, da se tožnik teh pogodb, na katere se sklicuje, tudi sam ni držal. Tako tudi ni razvidno, katere vrste in količine opravljenih storitev so bile opravljene, osnova za honorar, specifikacija opravljenih storitev, ni poročil izvajalcev o delu ter o tretjih osebah, ki so se bile pripravljene pogajati z naročnikom in z njim skleniti pogodbo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine
Iz podatkov e-zemljiške knjige oziroma podatkov internetnega portala www.prostor.si, kjer je navedena tudi uporabna površina stanovanjskih stavb ter njihova ocenjena vrednost, izhaja, da skupno premoženje prosilca presega premoženje, določno v petem odstavku 4. člena ZDIU. Zato prosilec ni upravičen do brezplačne pravne pomoči.
javni uslužbenec - direktor občinske uprave - imenovanje na mesto direktorja občinske uprave - pritožba - izpodbijani akt - nepopolna vloga
Ker tožnikova pritožba ni bila popolna, saj ni vsebovala vseh predpisanih sestavin, bi jo tožena stranka pred odločitvijo morala obravnavati kot pomanjkljivo vlogo.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje zagona podjetij - izpolnjevanje pogojev - skrajšani ugotovitveni postopek - obrazložitev izpodbijane odločbe
Vloge, ki prispejo na javni razpis se ocenjujejo na podlagi pogojev iz javnega razpisa, upoštevajoč razpisano dokumentacijo in vsebino vloge, ki jo predloži prijavitelj. Bistvo sodelovanja na javnih razpisih je, da vsi prijavitelji sodelujejo pod enakimi, v naprej znanimi pogoji. V tem primeru gre za posebno vrsto skrajšanega ugotovitvenega postopka, na strani tožene stranke pa je, da oceni prejete vloge ter svojo odločitev obrazloži tako, da jo je mogoče preizkusiti.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3. ZGO-1 člen 49b, 49b/4.
soglasje za priključitev na gospodarsko javno infrastrukturo - ničnost soglasja - neizvršljivost odločbe
Soglasje za priključitev na gospodarsko javno infrastrukturo je odločba, ki se glede na njeno naravo ne izvršuje (saj ničesar ne zapoveduje ali prepoveduje), temveč učinkuje že s svojim obstojem.
Težavnost, tehnična neustreznost ali subjektivna nezmožnost izvršitve sama po sebi še ne pomeni dejanske neizvršljivosti odločbe, kršitev predpisov pri izdaji odločbe pa ne njene pravne neizvršljivosti.
upravni spor - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora za to izkazati pravni interes. Ta se kaže v tem, da bi morebitna ugoditev tožbi pomenila zanj izboljšanje pravnega položaja, ki ga brez vložene tožbe ne bi mogel doseči. Pravni interes mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.
Sodno presojo, ali je tožena stranka na javnem razpisu dejansko izbrala najboljšega ponudnika, sodišče napravi zgolj prek presoje spoštovanja pravil ZUP o celovitosti, zadostni natančnosti in logičnosti utemeljitve ključnih dejanskih razlogov za izbiro ponudnika.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - obrazložitev odločbe
Tožnik v prošnji za BPP poleg dolgotrajnosti kazenskega postopka navaja tudi vrsto drugih morebitnih temeljev za odškodninsko odgovornost države. Ker se toženka do njih ne opredeljuje, oziroma jih v obrazložitvi izpodbijane odločbe sploh ne omenja, temveč svojo odločitev opira izključno na ugotovitev, da tožnik nima verjetnih možnosti za uspeh glede odškodnine za dolgotrajnost postopka, je izpodbijana odločba v bistvenih elementih ostala neobrazložena.
V PUP predpisana investitorjeva dolžnost izdelave urbanistične arhitekturne zasnove, ki jo potrdi občinski organ, je nezakonita, zaradi česar take določbe prostorskega akta v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni mogoče upoštevati. To pa ne pomeni, da je zaradi tega nezakonita celotna določba PUP, kar ima za posledico, da gradnja večstanovanjskega objekta v nobenem primeru ni dopustna. To stališče bi bilo pravilno, če PUP ne bi določal vseh pogojev, potrebnih za izdelavo PGD, in bi te nadomestila predhodno izdelana in potrjena arhitekturno urbanistična rešitev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zamolčanje podatkov - prepoved vlaganja novih prošenj
Po petem odstavku 20. člena ZBPP prosilec nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP, če je v izjavi iz prvega odstavka tega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za BPP pa je o tem izdal odločbo. Toženka je o tej okoliščini izdala odločbo, ki je že pred vložitvijo obravnavanih prošenj za BPP postala pravnomočna, zato je te prošnje pravilno zavrgla na podlagi 1. točke drugega odstavka 37. člena v zvezi s petim odstavkom 20. člena ZBPP.
ZGO-1 člen 54, 54/2. ZUP člen 133, 133/1, 134, 135, 135/1, 135/2, 135/5.
gradbeno dovoljenje - vloga za izdajo gradbenega dovoljenja - sprememba zahtevka - uporaba predpisov
Če je bil predmet odločanja zahtevek, drugačen od prvotno vloženega, bi ga toženka morala obravnavati po pravilih ZUP o spremembi zahtevka, ni pa imela ne dejanske in ne pravne podlage, da šteje, da je bil s spremembo zahtevka začet nov postopek.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - etažnost stavbe - vkopana klet - obvezna razlaga PUP
Obvezna razlaga je ne glede na njen kasnejši sprejem, del norme od njene uveljavitve. V primeru, da bi organ, ki sprejema obvezno razlago, z njo določil vsebino, ki je ob njeni uveljavitvi predpis ni imel, pa ne bi šlo za obvezno razlago, temveč za spremembo oziroma dopolnitev predpisa, ki mora biti sprejeta po postopku za spremembo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - sprememba lege objekta - nelegalna gradnja
Odstranitev spornih stanovanjskih hiš v celoti in ne le posameznih njihovih delov, presega pooblastilo iz drugega odstavka 153. člena ZGO-1, po katerem sme gradbeni inšpektor odrediti odstranitev le tistega dela objekta, ki je zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, in vzpostavitev stanja iz tega dovoljenja.
O neskladni gradnji pa ni mogoče govoriti, ko investitor sicer razpolaga z gradbenim dovoljenjem za objekt, vendar tega nato gradi na način, ki ne dopušča odstranitve le neskladno zgrajenih delov objekta in s tem uskladitev s pogoji izdanega gradbenega dovoljenja.
Gradbeni inšpektor je dolžan ukrepati vselej, ko ugotovi, da investitor gradi ali je že zgradil objekt, ne da bi si pridobil za tako gradnjo predpisano gradbeno dovoljenje.
ZGO-1 je v prvem odstavku 201. člena določil, da se za objekte, za katere so investitorji vložili zahtevo za odlog prisilne izvršbe po ZUN-ČG, in do uveljavitve ZGO-1 še nimajo pridobljenega lokacijskega, gradbenega oz. enotnega dovoljenja za gradnjo, začnejo uporabljati gradbeni inšpekcijski ukrepi, ki jih določa ta zakon, dve leti po dnevu njegove uveljavitve (to je dve leti po 1. 1. 2003), če lastniki objektov ne vložijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, predpisane s tem zakonom. Ta določba je imela za posledico, da če investitor v roku ni vložil zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja po določbah ZGO-1, se je po preteku tega roka štelo, da prisilna izvršba po 11. členu ZUN-ČG ni več odložena.
ZGO-1 člen 54, 54/1, 66, 66/1, 66/1-1. ZUP člen 128.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija objekta - gradnja na kmetijskem zemljišču
ZGO-1 nima posebnih določb za izdajo gradbenega dovoljenja za že obstoječe objekte oziroma tako imenovano „legalizacijo“, zato je treba določbe 66. člena ZGO-1 uporabiti tudi v teh primerih.
Postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja se začne na zahtevo stranke, kakršnakoli odločitev mimo tega zahtevka, tudi glede parcel, na katerih naj bi stal obravnavan objekt, pa je nezakonita.
gradbeno dovoljenje - rekonstrukcija objekta - možnost udeležbe v postopku - občina
Po četrtem odstavku 62. člena ZGO-1 ima občina, na območju katere leži nameravana gradnja, če v predpisanem roku priglasi svojo udeležbo pristojnemu upravnemu organu za gradbene zadeve, položaj stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.