URS člen 23, 23/2, 25. ZPP člen 19, 35, 270, 270/1, 270/1-12, 270/2, 433, 433/1, 435, 435/1. ZS člen 53, 53a, 53a/4, 53a/5, 54, 54/4. ZZK-1c člen 127, 127/2, 127/2-2, 157, 157/1.
funkcionalna pristojnost – strokovni sodelavec – pravno sredstvo - ugovor
Po mnenju pritožbenega sodišča je pravno sredstvo zoper sklep strokovnega sodelavca ugovor, ker o njem odloči sodnik sodišča prve stopnje (podobno kot je po prvem odstavku 435. člena ZPP dopusten ugovor zoper plačilni nalog, ki ga po prvem odstavku 433. člena ZPP izda strokovni sodelavec, ali kot je zoper sklep o vpisu, ki ga izda zemljiškoknjižni pomočnik, po prvem odstavku 157. člena Zakona o zemljiški knjigi - v nadaljevanju ZZK-1c dovoljen ugovor, o katerem po 2. točki drugega odstavka 127. člena ZZK-1c odloča zemljiškoknjižni sodnik, ipd.), kar ustreza tudi določbi 35. člena ZPP, da o pritožbi zoper odločitev okrajnega ali okrožnega sodišča odloča višje sodišče.
pravdni stroški - delitev stroškov po enakih delih - nerazdelna odgovornost za plačilo pravdnih stroškov - tožba upnika na vpis lastninske pravice na dolžnika
Nerazdelna odgovornost za plačilo stroškov postopka je predpisana za primer nerazdelne odgovornosti za izpolnitev glavne stvari.
Zmota tožnice je bila po njenih navedbah povzročena s strani omenjenih oseb (v tožbenih navedbah omenja tudi T. K.), v primeru resničnosti teh navedb pa nikakor ni mogoče očitati tožnici, da si kreditne pogodbe in ostale dokumentacije pred podpisom ni prebrala, saj je bil ravno to namen zatrjevane prevare in je bila tožnici njena skrbnost s takim ravnanjem preprečena.
ZIZ člen 40, 40/6, 44, 44a, 44a/3. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 33, 33/1.
prenehanje dela izvršitelja - prevzemnik zadev - upravičenost prevzemnika do povračila stroškov - predlog za določitev izvršitelja
Ker izvršitelj, prevzemnik zadev po razrešenem izvršitelju, ni pridobil upravičenja v predmetnem izvršilnem postopku opravljati neposredna dejanja izvršbe, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ni upravičen do povračila stroška. Določbe 1. odst. 33. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja ni mogoče razlagati v nasprotju z namenom ZIZ-E, ki izbiro izvršitelja prepušča izključno upniku.
prekinitev postopka - prekinitev pravdnega postopka – ugotavljanje dedne pravice
Konkretna prekinitev postopka je utemeljena le do trenutka, ko se bo vedelo, ali ima toženka pravico dedovati po pokojnem in ima torej pravni naslov za bivanje v stanovanju, ki ga zatrjuje. To pa bo jasno že s pravnomočno odločitvijo v pravdni zadevi po tožbi za ugotovitev njene dedne pravice, in ne šele z zaključkom zapuščinskega postopka. Pravilna uporaba 13. in 206. člena ZPP narekuje prekinitev predmetne pravde le do konca pravde za ugotovitev dedne pravice (kot predhodnega vprašanja).
izvršba na nepremičnine – ugovor zoper novo izvršilno sredstvo – načelo sorazmernosti – predlog dolžnika za drugo izvršilno sredstvo – nesorazmernost med višino terjatve in vrednostjo predmeta izvršbe
V izvršbi na nepremičnino lahko dolžnik do oprave naroka za prodajo stvari predlaga, da sodišče določi drugo izvršilno sredstvo namesto tistega, ki ga je predlagal upnik, če zadošča za poplačilo upnike terjatve.
Tudi na izkazanost pooblastila pooblaščenca, ki zastopa tožnike, ki so kot naknadni sosporniki vstopili v pravdo, mora sodišče paziti po uradni dolžnosti.
Eventualno kaznivo dejanje, ki naj bi ga storil tožnikov delodajalec, z ničemer ne vpliva na tožnikovo obveznost, da tožbo dopolni tako, da je ta sposobna za obravnavo (postavi jasen in določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, opredeli stranki s točnim naslovom, navede dejstva in predlaga dokaze ter vlogo predloži v dveh izvodih).
sklep o dedovanju – vsebina sklepa o dedovanju – vrednost zapuščine
Vrednosti zapuščine ni med obveznimi sestavinami sklepa o dedovanju. Ocena te vrednosti je namenjena ugotavljanju višine taksne obveznosti dedičev, zato je s pritožbo zoper sklep o dedovanju ni mogoče izpodbijati.
odškodninska odgovornost delodajalca - kršitev pravic - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - škoda - nepremoženjska škoda - duševne bolečine
Tožnikove navedbe o tem, da je bil v času odreditve pripravljenosti na domu omejen v svojem družabnem in družinskem življenju, ne utemeljujejo obstoja duševnih bolečin kot pravno priznane oblike škode.
Pritožnik sme v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave. Pritožbeno navajanje, da je drugotožeča stranka že ob vložitvi tožbe predložila listine o prekinitvah prevoznih pogodb, pritožbeno sodišče v skladu z določbo 1. odst. 337. čl. ZPP ni upoštevalo, saj so bile te listine predložene šele z vložitvijo pritožbe.
OZ člen 239, 851, 851/1, 859. ZPP člen 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
špedicijska pogodba – plačilo carinskih dajatev – pravica do izjave – pravica do izvedbe dokazov – pavšalen dokazni predlog
Sodišče prve stopnje ni storilo kršitve pravice do izjave, ker je pravilna ocena, da je tožena stranka omenjeni dokaz predlagala le pavšalno - „po potrebi“.
V predmetni zadevi je pravno odločilno le to, da blago ni izpolnjevalo pogojev za uporabo nižje carinske dajatve. Strošek plačila carinske dajatve je potreben strošek, ki ga je špediter plačal za naročnika (toženo stranko). Ugovor tožene stranke, da je dodatni strošek carinskih dajatev povzročila tožeča stranka, ker ni ravnala s potrebno skrbnostjo, ni utemeljen. Tožena stranka bi morala pravilno odmerjeno carinsko dajatev plačati že ob uvozu blaga.
ZZad člen 74, 75. ZLPP člen 10, 11, 15, 15/2, 17, 17/2. ZDen člen 88. SPZ člen 10.
denacionalizacija – zavarovanje pravice do vrnitve premoženja v naravi – začasna odredba po ZLPP in ZZad – stroški postopka
1. Tožniki, ki niso vedeli za nevpisani podatek, da je bila v relevantnem obdobju imetnica pravice uporabe P. p.o., ne morejo trpeti posledic iz drugega odstavka 15. člena ZLPP.
2. Pritožbeno razlogovanje, da bi morali tožniki zavarovati svoje premoženjske koristi v zvezi z vtoževano nepremičnino, kot je določeno v 74. členu ZZad, je po mnenju pritožbenega sodišča neutemeljeno.
3. Pogodba in aneks sta sklenjeni v nasprotju z določbo 88. člena Zakona o denacionalizaciji – Zden, zato sta nična.
4. Prepoved je bila sprejeta zaradi varovanja zahtevkov denacionalizacijskih upravičencev, zato je jasno, da ta prepoved ne bi imela nobenega smisla, če denacionalizacijski upravičenec, ki ima možnost, da se mu vrne premoženje v naravi, ne bi mogel doseči vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Zato v takih primerih dobra vera oseb, v katerih korist je bila vknjižena pridobitev lastninske pravice, ne izključuje izbrisne tožbe.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STEČAJNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0072400
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1. ZIZ člen 240, 264, 264/2. ZZK-1 člen 48, 48/2, 52, 52/3.
zavarovanje s predhodno odredbo – pravne posledice začetka stečajnega postopka – nastanek ločitvene pravice – predznamba zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini – vpis zastavne pravice v sodnem registru na poslovni delež dolžnika – pogojna zastavna pravica – opravičitev predznambe
S predhodno odredbo upnik pridobi samo pogojno zastavno pravico.
Ker z začetkom stečaja postane gotovo, da upnik pogojev za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bo izpolnil, se s tem uresniči razvezni pogoj, pod katerim je bila s predhodno odredbo pridobljena zastavna pravica. Z začetkom stečajnega postopka zastavna pravica, pridobljena na podlagi predhodne odredbe, preneha. To pomeni, da ob začetku stečajnega postopka ločitvena pravica ne obstaja več.
Glede na to, da je tožnica lastnica nepremičnin v skupni vrednosti kar 925.968,00 EUR, pri čemer prejema pokojnino v Sloveniji, izplačila iz Hrvaške in dohodke iz kmetijske in gozdarske dejavnosti, se višina sodne takse ne izkaže kot nesorazmerna, s plačilom pa njeno socialno stanje - ob dejstvu, da ji je bilo plačilo sodne takse odloženo – ne bo ogroženo.
predhodna odredba – domneva nevarnosti – verodostojna listina – pojem fakture – izpisek iz poslovnih knjig – pravni standard – odškodninska obveznost
Verodostojne listine, ki jih našteva 23. člen ZIZ, izvirajo praviloma iz pravnoposlovnih razmerij, ki se vzpostavijo po volji strank, kar pa ne velja za odškodninsko obveznost. Izpisek iz poslovnih knjig, ki po navedbah tožeče stranke izvira iz odškodninske terjatve, zato ni verodostojna listina v smislu 23. člena ZIZ. Zato na njeni podlagi tudi ni mogoče utemeljenosti domnevane nevarnosti v smislu prve alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ.
ZPP člen 158, 158/1,163, 163/7, 188, 188/1, 188/2, 328. ZST-1 člen 36, 36/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 19.
pravdni stroški – umik tožbe – soglasje – domneva umika – pravica stranke do povračila izgubljenega dobička – pisna pomota
Tožena stranka je sicer trdila, da soglasja za umik tožbe ni dala, čemur višje sodišče po pregledu predmetnega spisa sledi, ni pa trdila, da bi umiku tožbe nasprotovala. To pomeni, da se tožena stranka o umiku tožbe ni izjavila, zato se skladno z drugim odstavkom 188. člena ZPP šteje, da je v umik tožbe privolila.
Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku v 19. členu sicer določa pravico stranke do povračila izgubljenega dobička, vendar se slednji upošteva le pri procesnih dejanjih znotraj sodnega postopka.
Ničnost pogodbe o odstopu poslovnega deleža ni pogoj za to, da bi bila podana protipravnost kot predpostavka odškodninske odgovornosti toženih strank, v konkretnem primeru pa je tožeča stranka zatrjevala in dokazovala, da ni šlo zgolj za nedopustnost nagiba, pač pa za nedopustno kavzo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – JAVNI ZAVODI
VSL0069512
ZUstS člen 44. ZOR člen 214, 218. člen 7, 180, 180/1, 184, 184/3, 212.
neupravičena pridobitev – sprememba tožbe - učinki razveljavitve odločb Ustavnega sodišča – materialno procesno vodstvo – razpravno načelo – odškodninska odgovornost – financiranje javnih zavodov na področju kulture
Trditveno in dokazno breme z materialnim procesnim vodstvom ni nadomeščeno, temveč zgolj omiljeno. Namen tega instituta se izčrpa v preprečevanju sodbe presenečenja, zato se ne aktivira vselej, ko ena od strank svojemu bremenu (trditvenemu ali dokaznemu) ne zadosti, temveč predvsem tedaj, ko ta stranka glede na konkretne okoliščine primera ob zadostni skrbnosti opravičeno meni, da mu je zadostila. Nedopustno bi bilo, da bi sodišče stranki sugeriralo, naj postavi konkretne navedbe, s katerim bo ovrgla uspeh pri dokazovanju druge stranke.
Iz 44. člena ZustS izhaja, da se razveljavljeni zakon ne uporablja za razmerja, ki nastanejo po začetku učinkov razveljavitvene odločbe ustavnega sodišča. Prav tako pa se razveljavljeni zakon ne uporablja za razmerja, ki so nastala pred začetkom učinkovanja razveljavitve, če o takih razmerjih še ni bilo pravnomočno odločeno.
Do uveljavitve 27. člena ZFO-A bilo financiranje javnih zavodov na področju kulture obveznost države.