pravica do pietete umrlih - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic
Kršitev pravice do pietete umrlih je potrebno presojati tako z vidika objektivne spornosti, neprimernosti in žaljivosti dogodka, kakor tudi na podlagi posameznikovega videnja, doživljanja oziroma njegovega subjektivnega odnosa do dogodka.
Pri skrčenju tožbenega zahtevka postane stroškovni zahtevek glavni zahtevek, če se tožbeni zahtevek skrči na ta postranski zahtevek. V takšnem primeru bi sodišče o stroških odločalo kot o glavnem zahtevku. Moralo bi ugotoviti ali je zahtevek ob vložitvi tožbe bil utemeljen in ali je neutemeljenost (oziroma nemožnost izpolnitve) naknadno povzročila tožena stranka s svojim ravnanjem. V odvisnosti od teh ugotovitev, bi nato o stroških odločilo skladno s 154. členom (po načelu uspeha) ali 156. členom ZPP (po načelu krivde).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0064199
ZPP člen 1, 318. ZDSS člen 5, 5/1. ZSS člen 1.
krajevna pristojnost – delegacija pristojnosti – stvarna pristojnost – individualen delovni spor – pogodba o sofinanciranju podiplomskega študija – zamudna sodba – sklicevanje pritožbe na prejšnje vloge
Pritožba je redno pravno sredstvo, ki ima glede na ostale vloge v postopku samostojno naravo. Pritožnik se v pritožbi zato ne more uspešno sklicevati na svoje navedbe, ki jih je podal v drugih vlogah, če teh navedb v pritožbi ni ponovno ustrezno konkretiziral.
krivdna odškodninska odgovornost – vzrok za prometno nesrečo – kršitev cestnoprometnih predpisov - obsodba za prekršek
Dejstvo, da je zavarovanka tožene stranke ob vključevanju v promet na prednostno cesto vozila v nasprotju s cestnoprometnimi predpisi in bila zato obsojena po odločbi sodnika za prekrške, v konkretni situaciji ne pomeni avtomatično njene odškodninske odgovornosti.
Predmetne nepremičnine so prešle iz družbene lastnine v klasično lastnino, torej iz sfere neznanega v sfero znanega lastništva, s trenutkom lastninskega preoblikovanja tožeče stranke, ko je njeno premoženje pridobilo znanega lastnika. Kljub takemu načinu pridobitve lastninske pravice pa tožeči stranki ne gre oporekati pridobitve lastninske pravice tudi po kriterijih priposestvovanja, če so ti izpolnjeni.
delitev solastnine – izplačilo denarne protivrednosti solastnega deleža kot enakovredna možnost prodaji solastne stvari
Člen 70. SPZ določa fizično delitev kot pravilo, le če ta ni možna, pride v poštev civilna delitev, v klasičnem smislu pomeni to sodno prodajo solastne stvari in razdelitev izkupička med solastnike. Takšna delitev v principu zagotavlja enakost solastnikov pri delitvi solastne stvari v vrednostnem oziru enako kot če bi prišlo do fizične delitve. Vendar pa je iz določb člena 70 SPZ mogoče razbrati tudi namen, da pa se po drugi strani ob obstoju upravičenega interesa zagotovi posameznemu solastniku možnost, da pridobi solastno stvar sam v naravi, druge solastnike pa izplača v denarju, v skladu s prodajno ceno, ki jo določi sodišče. V tej smeri zakon upošteva sebno afiniteto solastnikov do prav konkretne stvari, predmeta delitve, ne zgolj ob upoštevanju vrednostno izenačenega denarnega izplačila. Peti odstavek člena 70 SPZ tako dopušča, da sodišče odloči, da se posameznega solastnika izplača v denarju v kritje njegovega solastninskega deleža namesto prodaje solastne stvari. Iz drugega odstavka člena 70 je mogoče razbrati, da se ta možnost veže na obstoj upravičenega interesa posameznega solastnika, da obdrži v naravi stvar oziroma del stvari. Tako pa zakon torej predvideva izplačilo solastninskega deleža posameznega solastnika kot enakovredno možnost prodaji solastne stvari (v obeh primerih gre za pridobitev izplačila denarne protivrednosti solastnega deleža posameznega solastnika). Posamezni solastnik, ki naj bi prejel odmero na takšen način, torej v obliki izplačila, ki bi ga izvršil drugi solastnik, ki bi stvar prejel v naravi, se lahko v bistvu temu protivi le, v kolikor sam želi pridobiti stvar v naravi, sicer pa je mogoče sklepati iz navedenih določb SPZ, da se njegovo upiranje lahko nanaša kvečjemu le na določeno višino denarnega izplačila.
Varstvo položaja solastnika ne more iti tako daleč, da bi mogel vztrajati kvečjemu na klasični civilni delitvi s prodajo solastne nepremičnine. Izplačilo solastninskega deleža s strani drugega solastnika je v smislu petega odstavka člena 70 SPZ enakovredni način delitve kot vsi ostali.
Tožnici so bile poškodbe prizadejane z nožem v kletnih prostorih stanovanjskega bloka, tako da na pomoč soljudi v času storitve ni mogla računati. Zaradi silovitosti napada se je nedvomno znašla v smrtni nevarnosti in je prestala intenziven strah za svoje življenje (smrtni strah).
nevestno delo v službi – pooblaščenec uradne osebe - zavod za prestajanje kazni zapora – načrt varovanja zavoda – varnost ljudi in njihovega premoženja
Javno dobrino v smislu določbe 325. člena KZ-1 predstavlja tudi varnost ljudi in njihovega premoženja.
Pojem varnosti ljudi in njihovega premoženja ni omejen na teritorij posamezne države.
Ob dejstvu, da tožeča stranka ni za verjetno izkazala nobene materialnopravne podlage za dajatveni zahtevek zoper prvo toženo stranko, ni pomembno, da se sodišče prve stopnje ni posebej opredeljevalo glede utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe v povezavi z ugotovitvenim delom tožbenega zahtevka (kjer tožeča stranka zahteva ugotovitev, da prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin parc. št. 750/1 in 106/1.S k.o. X nima pravnega učinka proti tožeči stranki), ki sam ne more biti predmet zavarovanja z začasno odredbo.
konkurenčna klavzula - nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule
Tožeča stranka je že v času, ko je bila zaposlena pri toženi stranki, opravljala konkurenčno dejavnost in je tudi po prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki z enakim delom nadaljevala pri novem delodajalcu (pri konkurenčni družbi, katere soustanovitelj je bila). Ker ni spoštovala zaveze iz konkurenčne klavzule, ni upravičena do odškodnine zaradi zmanjšanja možnosti pridobivanja prihodka, kot je bila dogovorjena v individualni pogodbi o zaposlitvi (za spoštovanje konkurenčne klavzule).
Temeljno merilo pri odločitvi sodišča o tem, kdo v končni posledici nosi stroške postopka, je kriterij uspeha strank v pravdi glede na izid odločitve o glavnem zahtevku.
Navedbe tožene stranke, da je na podlagi ugotovitvenega sklepa zapuščinskega sodišča upravičeno verjela v utemeljenost obsega zapuščine, torej da so vsa sredstva del njegovega posebnega premoženja, ne dajejo podlage za drugačno odločitev o pravdnih stroških.
stavbna pravica – načelo dispozitivnosti – tehnika vpisa
Določba 185. člena ZZK-1 (sedaj pa 20a. člena ZZK-1C) je določala le tehniko vpisa stavbne pravice v zemljiško knjigo. Uporaba te določbe se nanaša izključno na tehniko vpisa, ni pa na njeni podlagi dopustno v nasprotju z načelom dispozitivnosti posegati v zemljiškoknjižni predlog.
ureditev stikov - otrokova korist - poletni stiki, ki odstopajo od običajnih stikov v sodni praksi
Ureditev stikov, po kateri je otrok med poletnimi počitnicami izmenično en teden pri enem in drug teden pri drugem staršu odstopa od običajnih stikov v sodni praksi. Takšna odločitev je zaradi stalnih selitev (najmanj 8 menjav) lahko z vidika otrokove koristi vprašljiva. Če se sodišče odloči za tak pristop, mora o koristnosti /škodljivosti tako določenih stikov o tem jasno vprašati izvedenko.
ZIZ člen 15. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 214, 214/1, 215, 215/3, 216.
prekinitev izvršbe – začetek postopka prisilne poravnave nad dolžnikom – nadaljevanje izvršbe – sklep o potrjeni prisilni poravnavi kot izvršilni naslov – utesnitev izvršbe
Nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi 216. člena ZFPPIPP je predvideno za primere, ko je bila zaradi začetka postopka prisilne poravnave prekinjena oprava izvršbe, zato je to določbo mogoče uporabiti, če so podani pogoji, da se dovoljena izvršba opravlja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071358
ZD člen 61. ZPP člen 181.
neveljavnost oporoke – zahtevek za razveljavitev – sklepčnost zahtevka
61. člen ZD je materialnopravna določba, ki jasno predvideva postavitev zahtevka za razveljavitev oporoke ali posameznih njenih določil in ne ugotovitve neveljavnosti.
smrt dediča pred koncem zapuščinskega postopka – dedna transimisija – pravica do nujnega dednega deleža – jamčevanje za neporavnane obveznosti - vezanost na pravnomočen sklep
Prva in druga toženka bi lahko dedovali po J. G. ml. samo na podlagi t. i. dedne transmisije, saj drugega aktivnega premoženja (razen dedne pravice po svojem očetu – J. G. st.) slednji ni imel. J. G. ml. je namreč sodil v krog zakonitih dedičev po J. G. st., ker pa je sam umrl pred koncem zapuščinskega postopka po svojem očetu, je njegova dedna pravica (sestavni del te je tudi možnost uveljavljanja nujnega dednega deleža – 25. člen ZD) prešla na njegove dediče, toženke v tej pravdi.
pobot zadržanega dela kupnine in prisojenega znižanja kupnine - jamčevanje za stvarne napake
Pobot zaradi stvarnih napak prisojenega znižanja kupnine z zadržanim delom kupnine je mogoč brez posebej uveljavljanega in definiranega pobotnega ugovora, ker obe terjatvi izvirata iz istega pravnega razmerja in je zadržanje kupnine zgolj ena od okoliščin obravnavnega pravnega razmerja.