ZPIZ-1 člen 60, 261. ZDSS-1 člen 61, 62. ZPP člen 5, 213, 254.
invalidnost - pravice na podlagi invalidnosti - dokazovanje - sodni izvedenec - zaslišanje izvedenca - načelo kontradiktornosti - načelo materialne resnice - preiskovalno načelo
Niti invalidski komisiji niti oba sodna izvedenca, ki ju je določilo sodišče prve stopnje, z oceno medicinske dokumentacije, priloženih izvidov in osebnega pregleda tožnice pri tožnici v razmerju do njenega osnovnega poklica proizvodne delavke kot tudi do dela prodajalke (za katero se je tožnica priučila) niso ugotovili zmanjšanja delovne zmožnosti v takšnem obsegu, da bi bilo tožnico mogoče razvrstiti v katero koli kategorijo invalidnosti. Zato je njen zahtevek za odpravo odločb toženke in za priznanje pravic na podlagi invalidnosti neutemeljen.
pristojnost sodišča splošne pristojnosti – odškodninski zahtevek proti zavarovalnici – delovno sodišče – pristojnost delovnega sodišča – poseg v osebnostne pravice
Tudi v primeru, ko tožnik uveljavlja odškodninski zahtevek zoper delodajalca zaradi posega v osebnostne pravice, je za odločanje pristojno delovno sodišče. Vendar pa je v tej zadevi odločilno, da tožeča stranka ne toži delodajalca, pač pa zavarovalnico, glede te pa drugi odstavek 5. člena ZDSS-1 določa, da je podana pristojnost delovnega sodišča v primeru, ko v odškodninskem sporu, za katerega je podana pristojnost delovnega sodišča, zavarovalnica nastopa kot sospornik. Izjeme, da bi delovno sodišče odločalo tudi v primeru, ko je tožena samo zavarovalnica, pa ZDSS-1 ne predpisuje, zato pride v poštev splošna določba 1. člena ZPP, po katerem je pristojno sodišče splošne pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0072404
ZPP člen 105a, 105a/3, 343, 343/4. OZ člen 293, 293/1.
pravni interes za pritožbo – pravočasnost plačila sodne takse – plačilo denarne obveznosti preko banke – zavrnitev naloga za plačilo
Tožeča stranka se je zoper sodbo pritožila v tistem delu, v katerem v prvostopenjskem postopku ni uspela, s sedaj izpodbijanim sklepom pa je prvostopenjsko sodišče to njeno pritožbo štelo za umaknjeno. Evidentno je torej, da tožena stranka nima pravnega interesa za pritožbo zoper ta sklep, saj bi z morebitno ugoditvijo pritožbi tožeči stranki odprla možnost obravnavanja njene pritožbe zoper sodbo v tistem delu, ki je bila za toženo stranko ugodna in s tem možnost spremembe sodbe, ki ne bi bila v prid toženi stranki.
Iz pritožbi priloženega izpisa nalogov za račun tožeče tožeče stranke izhaja, da je njen nalog za plačilo sodne takse njena banka zavrnila, zato iz navedenega izpisa ni razvidno, da je sodno takso tega dne tožeča stranka plačala.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – izbris kazenskih točk – program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo
Ker se je storilec na program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo prijavil šele po tem, ko je že dosegel 18 kazenskih točk in ga torej ni opravil do datuma, ko je dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, pritožbeno sodišče ne more upoštevati opravljenega dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, ki naj bi ga storilec bil zaključil do 25.3.2012.
Ker je bil zahtevek za plačilo odškodnine v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe utemeljen in mu je bilo ugodeno (pravnomočno), je posledično pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, da mora nasprotna udeleženka nositi stroške postopka.
predhodna odredba – domneva nevarnosti – verjetno izkazana terjatev – razveljavljen sklep o izvršbi v naložitvenem delu
Za izdajo predhodne odredbe zadostuje že do stopnje verjetnosti izkazan obstoj obligacijskega razmerja, iz katerega izhaja uveljavljana terjatev. Na verjetnost obstoja tega pravno relevantnega dejstva pa je sklepati, kadar razlogi, ki govorijo v prid temu dejstvu, prevladujejo nad razlogi, ki govore o nasprotnem.
Dajatveni del oziroma nalog za plačilo ni bil razveljavljen, le pravnomočen še ni postal, zato je sklep o izvršbi še vedno mogoče šteti za sodno odločbo o denarni terjatvi, ki še ni izvršljiva, torej za odločbo v smislu 257. člena ZIZ. Čim pa taka sodna odločba obstaja, se sodišču pri presoji pogojev za izdajo predhodne odredbe ni potrebno več ukvarjati s presojo višine in zapadlosti terjatve, torej verjetnostjo obstoja denarne terjatve, ker obstoječa še neizvršljiva sodna odločba to dejstvo predpostavlja. Zato je za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa nerelevantno pritožbeno izpodbijanje višine in zapadlosti upnikove denarne terjatve, katere zavarovanje v tem postopku uveljavlja.
vrnitev darila – nastanek nove stvari – skupno premoženje zakoncev – vrnitev darila po razvezi zakonske zveze
Z vlaganji, opravljenimi v času trajanja zakonske zveze, sta pravdni stranki izdelali bivalne prostore v hiši, ki je ob daritvi imela izdelane le stene in kot navaja tožnica, vgrajena okna in vrata v pritličju in v grobem izdelane tlake. Sodišče prve stopnje je ob takšnih izhodiščih pravilno ugotovilo, da je bila z dokončanjem nepremičnine v času trajanja zakonske zveze izdelana nova stvar.
Kadar z vlaganji v podarjeno nepremičnino nastane nova stvar, zahtevek za vračilo darila v naravi ni utemeljen. Vrednost podarjene nepremičnine lahko razvezani zakonec uveljavlja v okviru zahtevka za delitev skupnega premoženja, kjer lahko zahteva vračunanje svojega večjega prispevka iz posebnega premoženja k ustvarjenemu skupnemu premoženju.
zapuščinski postopek – novo dejstvo – dopustna pritožbena novota
Pritožbena novota je dopustna, saj pritožnica v pritožbi zatrjuje dejstva, ki jih je sicer zapuščinsko sodišče dolžno ugotavljati (in preverjati) po uradni dolžnosti.
V pojem dejanja oškodovanca, ki lahko pripelje do popolne oprostitve objektivno odgovornega, sodi le tako ravnanje, ki je popolnoma zunaj sfere objektivno odgovornega. Tožnik ni padel zaradi vinjenosti. Prav tako ni padel zaradi neprimerne vožnje ali neprimernega zaviranja kot samostojnega vzroka izven sfere delovanja avtomobila kot nevarne stvari. Spontane reakcije oškodovanca na nevaren položaj, ki ga je izzvalo nevarno delovanje motornega vozila, do katere je prišlo v konkretnem primeru, zato ni mogoče upoštevati kot ravnanja oškodovanca iz drugega odstavka 153. člena OZ.
priposestvovanje služnostne pravice – družbena lastnina – nacionalizacija – potek priposestvovalne dobe
ODZ ni urejal pogojev za pridobitev služnostne pravice na nepremičnini v družbeni lastnini, ker te oblike lastnine ni poznal. Tožeča stranka zato v času veljavnosti ODZ ni mogla priposestvovati služnostne pravice na nepremični in v tem obdobju priposestvovalna doba ni mogla pričeti teči.
subjektivna sprememba tožbe – pomanjkanje procesne predpostavke sposobnosti biti stranka – sosporniki – solastniki
Če oseba, ki je navedena kot stranka, že ob vložitvi tožbe ni več obstajala, pomanjkanja procesne predpostavke sposobnosti biti stranka ni mogoče odpraviti. Sodišče bi moralo tožbo v delu, ki se nanaša na umrla solastnika, zato zavreči.
Toženka uveljavlja pridobitev lastninske pravice na nepremičninah s priposestvovanjem. Narava pravice, ki jo uveljavlja tožnica, solastnikov spornih nepremičnin ne postavlja v tako razmerje, ki bi terjalo njihovo enotno obravnavanje. Narava pravnega razmerja tudi ne preprečuje različne odločitve za posamezne solastnike. Odločitev o tožbenem zahtevku v razmerju do vsakega od toženih solastnikov in njihovih deležev tako ne bi posegla v upravičenja solastnikov, ki niso toženi. Glede na navedeno ni razloga po zahtevi udeležbe vseh solastnikov v pravdi v okviru enotnega sosporništva.
priposestvovanje – dobra vera – zaupanje v zemljiško knjigo – raziskovalna dolžnost
Glede tožbenega zahtevka, ki temelji na priposestvovanju, bo moralo prvo sodišče upoštevati, da zemljiškoknjižno stanje določene nepremičnine ni absolutno merilo za presojo dobrovernosti njenega pridobitelja. Načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige ni absolutno, saj velja le ob pogoji dobrovernosti. Pridobitelj se ne more uspešno sklicevati na zemljiškoknjižno stanje (na načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke), če je vedel, da tretji izvršuje določena upravičenja (v obravnavanem primeru vožnje) na pridobljeni nepremičnini. V takšnem primeru ga veže raziskovalna dolžnost, da preveri pravo dejansko stanje kupljene nepremičnine (ali je res brez bremen). Kdor zaradi malomarnosti ni vedel za obstoj izvenknjižne pravice, je v slabi veri.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0071335
ZPP člen 8, 12, 14, 285.
grajanje zavrnitve dokazov – pomoč prava nevešči stranki – verižno trčenje vozil
Toženec v pritožbi ne more uspešno grajati zavrnitev dokazov, ki jih je predlagala tožeča stranka. Tožeča stranka je predlagala dokaze za dokazovanje obstoja dejstev, ki jih je zatrjevala ona, ne pa za dokazovanje toženčevih trditev.
V okviru določila 12. člena ZPP je sodišče dolžno stranko opozoriti, da mora za svoje trditve predlagati dokaze, sodišče pa ni dolžno stranke opozoriti, katere konkretne dokaze mora predlagati.
zastaranje – terjatve upravnikov – zastaranje terjatve iz naslova stroškov, ki jih je upravnik založil za etažnega lastnika – verzija
Tožeča stranka vtožuje plačilo računov, ki jih je izstavljala mesečno. Ker niti v postopku na prvi stopnji, niti v pritožbi ni pojasnila, zakaj naj se te terjatve (ali vsaj nekatere izmed njih) ne bi plačevale v istem roku, drugačen zaključek, kot da tudi za terjatve, ki imajo obogatitveno podlago, velja enoletni zastaralni rok, ni mogoč.
Argument, da si je predlagatelj »sam kriv«, ker je zavestno kupil parcelo brez urejenega dostopa (in da zato posledično zaraščenost in stroški, ki bi bili potrebni za ureditev poti po drugih trasah, ne morejo biti pravno relevantni za odločitev sodišča), je neprepričljiv, saj bi priveden do skrajnosti pomenil izničenje instituta nujne poti.
pojasnilna dolžnost – zdravljenje – pacientova privolitev
Poseg v človekovo telo je protipraven in vodi do odgovornosti po 1. odstavku 131. člena OZ. Ni pa protipraven, če je vanj pacient privolil. Pacientova privolitev izključi protipravnost zdravnikovega ravnanja. Zdravnica je bila dolžna pacienta (tožečo stranko) poučiti o morebitnih tveganjih v zvezi z operacijo tudi na temelju izrecne določbe 4. črtice (alinee) 47. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti. Dolžnost druge toženke se imenuje tudi pojasnilna dolžnost. Dolžnost ni izpolnjena, če se pacienta ne opozori tudi na mogoče zaplete pri zdravljenju. Izpolnitev dolžnosti izključi odgovornost za morebiten neugoden potek zdravljenja, tako imenovane zaplete (komplikacije) pri zdravljenju.
pogodba o bančnem depozitu – hrvaški varčevalci – statusno preoblikovanje banke – odgovornost banke za depozit – podružnica -matična banka – pasivna legitimacija
UZITUL-A, ki je bil sprejet leta 1994, torej po razpadu SFRJ, je določil, da tožena stranka obdrži obveznosti za devize, vložene v njenih podružnicah izven RS, pri čemer te njene odgovornosti ni z ničemer pogojeval. Sodišče prve stopnje se s takšnim nesklepčnim ugovorom tožene stranke utemeljeno ni ukvarjalo, sodba pa zaradi tega ni pomanjkljiva v smislu 14. točke 2. odst. 339. čl. ZPP.
ZD člen 143, 164, 204. ZDen člen 16, 16/3, 74, 82, 88.
sklep o dedovanju – predlog za izločitev zapuščine – prizadeta oseba
Udeleženci res niso stranke zapuščinskega postopka po pokojnem M. (ker ne uveljavljajo kakšne pravice iz zapuščine), vendar pa to še ne pomeni, da niso upravičeni predlagati izdaje sklepa o dedovanju, saj lahko to stori vsaka prizadeta oseba.
ugotovitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobroverni posestnik - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dokazna ocena - pritožbene novote - preiskovalna dolžnost
Po sprejemu SPZ je bilo res sprejeto zelo strogo stališče do presoje dobrovernosti kot predpostavke priposestvovanja lastninske pravice na nepremičninah, in sicer zaradi povečanega in izrecno poudarjenega pomena načela zaupanja v zemljiško knjigo. Izkazalo pa se je, da omenjeno strogo stališče v praksi lahko vodi do neustreznih rešitev. Zato je v pravni teoriji že preseženo oziroma omiljeno. Sledi ji tudi novejša sodna praksa, ki ugotavlja opravičljivost zmote vsakokratnega posestnika upoštevaje vse okoliščine primera. Posest je dobroverna (oziroma poštena po ODZ), če posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti ni njegova. Prepričan mora biti, da je njegova, tudi po tem, ko s povprečno skrbnostjo razmisli o vseh okoliščinah. Med priposestvovalno dobo ne sme biti razlogov oziroma posebnih okoliščin, zaradi katerih bi lahko posumil, da stvar morda pripada komu drugemu, in zaradi katerih bi njega oziroma njegove pravne prednike bremenila dolžnost razčistiti vsebino lastninskih razmerij.