OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068389
OZ člen 179. ZPP člen 212, 285, 286.
poškodba s strani varnostnika v lokalu - odgovornost družbe za varovanje - nepremoženjska škoda – odmera odškodnine – bodoče telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti – materialno procesno vodstvo – trditvena podlaga
Materialno procesno vodstvo ni samostojno procesno načelo, marveč gre za metodo sojenja, da se ostala procesna načela znajdejo v ustreznem medsebojnem sorazmerju. Sodišče je na pomanjkljivosti v trditveni ali dokazni ponudbi strank dolžno opozoriti le, če takšno pomanjkljivost objektivno gledano lahko opazi.
začasna odredba – kontradiktornost v postopku zaradi izdaje začasne odredbe – prekoračitev trditvene podlage
Pri presoji, ali naj se v postopku zaradi izdaje začasne odredbe vzpostavi kontradiktornost takoj ali šele po odločitvi o predlogu, mora sodišče poleg razlogov, zaradi katerih se začasna odredba predlaga, tehtati tudi možne posledice, ki bi jih le-ta lahko imela za nasprotno stranko.
Če se odloči, da bo o predlogu odločalo, še preden se je o njem izjavila nasprotna stranka, mora paziti, da svojo odločitev utemelji zgolj z dejstvi, ki jih je predlagatelj zatrjeval. Tudi če je razumno pričakovati, da bo nasprotna stranka, če bi ji sodišče predlog vročilo v odgovor, predlogu nasprotovala z navedbo določenih dejstev, to ne more pomeniti podlage, da jih sodišče upošteva v naprej in samo.
zahtevek za izločitev iz zapuščine zapustnika - življenjska skupnost z zapustnikom - prispevek dediča k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja
Res sicer v 32. členu ZD ni izrecno določeno, da je izločitev prispevka dediča omejeno le na čas skupnega življenja, vendar to nedvomno izhaja že iz logične razlaga določbe, ko je življenjska skupnost in prispevek dediča vezati na isto časovno obdobje, saj za drugačno razlago ni opore.
Zahtevek po 32. členu ZD za izločitev je stvarno pravni in se pri tem upošteva vsaka pomoč dediča, ki predstavlja prispevek k ohranitvi ali povečanju zapustnikovega premoženja, ne glede na to, ali je imel ta dedič morebiti tudi koristi od tega premoženja. V kolikor je upravičeni dedič iz 32. člena ZD imel dejansko tudi koristi pri prispevku na zapustnikovem premoženju, je to lahko bilo darilo zapustnika temu dediča, ali pa ima zapustnik oziroma po njem njegovi dediči obligacijski zahtevek za povračilo te koristi.
Tudi pri pravnih osebah je namreč treba za vročanje pisanj iz 1. odstavka 142. člena ZPP uporabiti določbo 3. odstavka 142. člena ZPP, ki v zvezi z osebno vročitvijo, če se naslovnik ne najde tam, kjer naj bi se mu pisanje vročilo, predvideva vročitev sporočila o prispelem sodnem pisanju. Osebno vročanje namreč ni omejeno le na fizične osebe. Kljub temu, da ZPP ne ureja, kako se pisanje iz 142. člena ZPP vroča subjektom iz 3. odstavka 139. člena ZPP, pa na podlagi zakonske anologije za te subjekte ni mogoče uporabiti strožje ureditve, kot velja za fizične osebe.
ZDR člen 36, 36/1, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/1. KZ-1 člen 236, 236/1. ZGD-1 člen 39, 39/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - poslovna skrivnost - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Tožnica je kršila svoje obveznosti iz delovnega razmerja s tem, ko je listine, ki se nanašajo na delovno razmerje njenega sodelavca, do katerih pri svojem delu ni imela dostopa, posredovala tretjemu. Ne glede na to, ali je v teh listinah šlo za poslovne skrivnosti tožene stranke, je dejstvo, da vsebujejo osebne podatke in že zaradi tega ni sprejemljivo ravnanje tožnice z njimi. Ker pa toženi stranki zaradi ravnanja tožnice ni nastala (občutna) škoda in ker niso bile podane okoliščine, ki bi onemogočale nadaljevanje delovnega razmerja, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
poseg v čast in dobro ime – poseg v osebnostne pravice v kandidacijskem postopku - podatek o kazenskih ovadbah
DTS je podatek o kazenskih ovadbah zoper tožnika in o njegovi nepravnomočni obsodbi uporabil pri izvrševanju svoje uradne dolžnosti in zaradi potreb kandidacijskega postopka, v katerem se preverja tudi osebnostna primernost prijavljenih kandidatov za funkcijo državnega tožilca. S svojimi ugotovitvami pa je po končanem postopku moral seznaniti vse prijavljene kandidate. Toženka po navedenem ni kršila tožnikove pravice do časti in dobrega imena.
Kazenske ovadbe za domnevna kazniva dejanja, ki naj bi jih storil tožnik in kazenski postopek, ki je tekel zoper tožnika, ne predstavljajo dejstev zasebnega življenja, zato s spornim zapisom ni moglo priti do kršitve tožnikove ustavne pravice do zasebnosti.
Ker je toženka s pretežno verjetnostjo dokazala, da je bila sila pri trčenju tako majhna, da škoda zaradi tega ni nastala, v izpodbijani sodbi pa ni drugih ugotovitev, ki bi povečevale verjetnost nastanka škode in obstoja vzročno-posledične zveze med trčenjem in škodo, niti ni toženec v zvezi s tem uveljavljal morebitnih pomanjkljivosti sodbe v odgovoru na pritožbo, je pravilen sklep, da tožnik ni dokazal obstoja vzročne zveze med nedopustnim ravnanjem toženkine zavarovanke in uveljavljeno škodo.
stroški postopka - stroški za zastopanje - ZOdvT - brezplačna pravna pomoč
Tožniku je bila odobrena brezplačna pravna pomoč za zastopanje v postopku pred sodiščem prve stopnje. Glede na to, da je tožnik tožbo vložil še pred odobritvijo brezplačne pravne pomoči in da so mu že tedaj nastali nekateri stroški za zastopanje, je (ker je v sporu uspel) upravičen do povračila stroškov postopka, ki so mu nastali do dneva vložitve prošnje, za čas od tega dne dalje pa je dolžna tožena stranka stroške postopka povrniti na račun sodišča.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069556
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/3. OZ člen 5.
začasna odredba - pristojnost – civilnopravno razmerje – zloraba bančne garancije – načelo vestnosti in poštenja – odškodninska odgovornost države
Razmerje, ki je predmet presoje v tem postopku, je civilnopravno razmerje, ki je bilo po naročilu upnika, T., d.d., vzpostavljeno med dolžnikom kot upravičencem iz garancije in banko. Ker je bila garancija dana nepreklicno in na prvi poziv, se sodišče pri presoji pogojev za njeno vnovčitev ne sme ukvarjati z ugovori iz upravnopravnega razmerja, iz katerega izvirajo obveznosti, za zavarovanje katerih je bila dana.
Stališče pritožnika, da bi o zlorabi pravic iz bančne garancije oziroma o zvijačnem ravnanju lahko govorili le v primeru načrtnega, namernega izvajanja dejanj na škodo upnika, je zmotno. Agencija in MKGP sta sodelovala v spornem (upravnem) postopku in bila udeležena na sestanku, na katerem je bil sklenjen dogovor glede podaljšanja roka za izvedbo obveznosti iz Načrta prestrukturiranja. Agencija je torej bila seznanjena s potekom dogajanj, ki so vplivala na unovčitev bančne garancije. In ker je MGFG z opustitvijo odločitve upniku preprečilo, da bi izpolnil obveznosti iz Načrta prestrukturiranja, poskus unovčitve bančne garancije nedvomno ne predstavlja vestnega in poštenega ravnanja organa tožene stranke, za katerega le-ta odgovarja.
ZDR člen 73, 73/3, 92, 92/2, 92/2-2, 109, 118, 118/1. ZPP člen 257, 286.b, 286.b/1, 287, 287/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - odpovedni rok - sprememba delodajalca - sodna razveza - odškodnina - zaslišanje strank - pravočasno grajanje procesnih kršitev
Tožnica ni upravičena do odškodnine po prvem odstavku 118. člena ZDR, saj ji delovno razmerje ni prenehalo na podlagi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, ampak zaradi zakonito podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, pri kateri je bil napačno določen le datum prenehanja delovnega razmerja (ker ni bilo upoštevano, da je tožnica upravičena do daljšega odpovednega roka glede na kontinuiteto delovnega razmerja pri toženi stranki in prejšnjem delodajalcu, od katerega je bila prevzeta).
odpoved najemne pogodbe – izselitev iz stanovanja – najemnik neprofitnega stanovanja – izjemne okoliščine – težko socialno stanje
Na toženi stranki (najemniku) je dokazno breme za obstoj izjemnih okoliščin, ki preprečujejo odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine in drugih stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine.
Že pojmovno vplačilo pomeni določeno količino denarnega zneska in ne more predstavljati izročitve stvarnega vložka. ZGD -1 namreč tudi v 475. členu govori o tem, da se osnovni vložek lahko zagotovi v denarju ali kot stvarni vložek, pri čemer zagotovilo v denarju pojmuje kot vplačilo, zagotovilo stvarnega vložka pa kot izročitev družbi. V 486. členu ZGD -1 je tako urejen kaducitetni postopek le za primer družbenikovega nevplačila (torej denarnega zneska) osnovnega vložka.
delitev solastnine – način delitve – fizična delitev
Da bo tisti, ki bo dobil spodnjo etažo, prejel samo 22,5 % delež v naravi, ni ovira, da se opravi fizična delitev stanovanjske hiše. Preostanek do celotnega deleža mu bosta morala ostala dva solastnika izplačati.
pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe – odločba državnega organa – originarna pridobitev lastninske pravice – javna dražba – zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – dobrovernost kupca
(Ne)dobrovernost kupca nima nobene teže, ko gre za nakup na javni dražbi v okviru izvršilnega postopka. Kupec v takšnem primeru veljavno pridobi lastninsko pravico, tudi če ni bil v dobri veri.
Pri prodaji na javni dražbi se lastništvo pridobi že s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine, medtem ko ima vpis v zemljiško knjigo le publicitetni učinek.
DRUŽINSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067860
ZD člen 213, 213/1. ZZZDR člen 51, 51/2, 59.
skupno premoženje – deleži na skupnem premoženju zakoncev – zakonska domneva – napotitev na pravdo – prekinitev zapuščinskega postopka – imetništvo nepremičnin – imetništvo denarnih sredstev - imetništvo premičnin
V zvezi z institutom skupnega premoženja zakoncev velja zakonska domneva le glede njunih polovičnih deležev na obstoječem skupnem premoženju; zakonske domneve o obstoju skupnega premoženja zgolj na podlagi dejstva dolgoletnega obstoja zakonske zveze ni.
Močnejša je pravica tistega dediča, ki svoje zahtevke temelji na obstoječem zemljiškoknjižnem stanju. Dedič, ki zatrjuje, da nepremičnine niso (v celoti) last tistega, ki je kot lastnik vknjižen v zemljiški knjigi, mora dokazati, da ima močnejšo pravico: da je torej on v celoti ali deloma lastnik.
Domneva se, da denarna sredstva pripadajo imetniku osebnega računa; tistemu, ki ima na banki depozit; tistemu, ki je sredstva vložil v sklade.
izločitveni zahtevek iz zapuščine - oseba, ki ni dedič – priposestvovanje nepremičnine vpisane na zapustnika – dodatni sklep o dedovanju
O „izločitvenem zahtevku iz zapuščine“ predlagateljice, ki ni dedinja in ki trdi, da je nepremičnino, ki je zemljiškoknjižno še vedno vpisana za zapustnika, priposestvovala, v zapuščinskem postopku ni mogoče odločati.
skupno premoženje – delitev skupnega premoženja - civilna delitev skupnega premoženjska v pravdnem postopku - premoženjska razmerja med zakonci – nedovoljeno razpolaganje s stvarjo iz skupnega premoženja
Delitev skupnega premoženja v pravdi je dopustna, če obstajajo posebne okoliščine. Ena izmed takšnih okoliščin je tudi nedovoljeno razpolaganje enega zakonca s skupnim premoženjem.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0061702
ZDen člen 72. ZRPPN člen 49, 50, 51. ZOR člen 371.
predlog za določitev odškodnine – odškodnina za odplačno pridobljeno nepremičnino - pravica do sodnega varstva – rok za vložitev predloga za določitev višine odškodnine – zastaralni rok za vložitev predloga za določitev odškodnine - pretrganje roka
Delna odločba upravne enote v denacionalizacijskem postopku je postala pravnomočna dne 30. 10. 1995. Od tega dne dalje je pričel teči trimesečni rok za sporazumno določitev odškodnine pred upravnim organom po 49. in 50. členu ZRPPN, po poteku trimesečnega roka pa je upravičenec do odškodnine (predlagatelj) pridobil pravico do sodnega varstva. Takrat (po preteku trimesečnega roka, torej 30. 1. 1996) je za predlagatelja tudi pričel teči splošni petletni zastaralni rok po 371. členu ZOR, da v skladu z drugim odstavkom 51. člena ZRPPN vloži predlog za določitev odškodnine na sodišče.
izvršljivost notarskega zapisa – zapadlost celotne obveznosti – pisna izjava upnika – pogojnost izjave o odstopu
Zgolj zaradi dejstva, da v obvestilu o odstopu od pogodbe ni navedena številka notarskega zapisa kreditne pogodbe, upničini izjavi ni mogoče odrekati skladnosti s tretjim odstavkom 20.a člena ZIZ, pri čemer pritožnika niti ne trdita, da bi se upničina izjava o odstopu od pogodbe nanašala še na katero drugo številko kreditne pogodbe, ki jo imata morebiti sklenjeno z upnico, in ki ni podlaga tega izvršilnega postopka.
Pogoj, da bo upnica odstopila od pogodbe v primeru, če dolžnik neporavnanih zapadlih obveznosti do tega dne ne bo poravnal, je bil le v korist dolžniku, ki bi z naknadnim plačilom svojih že zapadlih obveznosti lahko preprečil odstop upnice od pogodbe in s tem zapadlost celotne terjatve.