zapuščinski postopek – novo dejstvo – dopustna pritožbena novota
Pritožbena novota je dopustna, saj pritožnica v pritožbi zatrjuje dejstva, ki jih je sicer zapuščinsko sodišče dolžno ugotavljati (in preverjati) po uradni dolžnosti.
Dovolj je neoblično strinjanje zakonca, da se lahko šteje, da gre za skupno in sporazumno razpolaganje s skupnim premoženjem.
Razpolaganje z nedoločenim deležem zakonca na skupnem premoženju s pravnimi posli inter vivos ima za posledico ničnost pravnega posla, medtem ko predstavlja zakončevo enostransko razpolaganje s posamezno stvarjo iz skupnega premoženja razlog za izpodbojnost pravnega posla.
Zahtevek za ugotovitev neveljavnosti pogodbe, ki je izpodbojna in ne nična, ne vsebuje tudi razveljavitvenega zahtevka in ga je treba zaradi nesklepčnosti zavrniti. Pri tem pa tudi ne gre za nesklepčnost, ki bi se jo dalo odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega zahtevka, saj bi morala tožeča stranka tožbo spremeniti.
Argument, da si je predlagatelj »sam kriv«, ker je zavestno kupil parcelo brez urejenega dostopa (in da zato posledično zaraščenost in stroški, ki bi bili potrebni za ureditev poti po drugih trasah, ne morejo biti pravno relevantni za odločitev sodišča), je neprepričljiv, saj bi priveden do skrajnosti pomenil izničenje instituta nujne poti.
zastaranje – terjatve upravnikov – zastaranje terjatve iz naslova stroškov, ki jih je upravnik založil za etažnega lastnika – verzija
Tožeča stranka vtožuje plačilo računov, ki jih je izstavljala mesečno. Ker niti v postopku na prvi stopnji, niti v pritožbi ni pojasnila, zakaj naj se te terjatve (ali vsaj nekatere izmed njih) ne bi plačevale v istem roku, drugačen zaključek, kot da tudi za terjatve, ki imajo obogatitveno podlago, velja enoletni zastaralni rok, ni mogoč.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – izbris kazenskih točk – program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo
Ker se je storilec na program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo prijavil šele po tem, ko je že dosegel 18 kazenskih točk in ga torej ni opravil do datuma, ko je dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, pritožbeno sodišče ne more upoštevati opravljenega dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, ki naj bi ga storilec bil zaključil do 25.3.2012.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0072404
ZPP člen 105a, 105a/3, 343, 343/4. OZ člen 293, 293/1.
pravni interes za pritožbo – pravočasnost plačila sodne takse – plačilo denarne obveznosti preko banke – zavrnitev naloga za plačilo
Tožeča stranka se je zoper sodbo pritožila v tistem delu, v katerem v prvostopenjskem postopku ni uspela, s sedaj izpodbijanim sklepom pa je prvostopenjsko sodišče to njeno pritožbo štelo za umaknjeno. Evidentno je torej, da tožena stranka nima pravnega interesa za pritožbo zoper ta sklep, saj bi z morebitno ugoditvijo pritožbi tožeči stranki odprla možnost obravnavanja njene pritožbe zoper sodbo v tistem delu, ki je bila za toženo stranko ugodna in s tem možnost spremembe sodbe, ki ne bi bila v prid toženi stranki.
Iz pritožbi priloženega izpisa nalogov za račun tožeče tožeče stranke izhaja, da je njen nalog za plačilo sodne takse njena banka zavrnila, zato iz navedenega izpisa ni razvidno, da je sodno takso tega dne tožeča stranka plačala.
ZVCP člen 97, 97/2, 130. OZ člen 149, 150, 153, 153/2, 153/3, 179, 180.
prometne nezgoda – objektivna odgovornost imetnika nevarne stvari – denarna odškodnina za smrt bližnjega - smrt pešca – ležanje pešca na cestišču – nepričakovanost dejanja - vzročna zveza – razbremenitev objektivne odgovornosti – konkurenca objektivne in subjektivne odškodninske odgovornosti – soprispevek pešca
Konkurenca objektivne in subjektivne (odškodninske) odgovornosti le izjemoma pripelje do popolne oprostitve objektivno odgovornega, saj se nepričakovanost dejanja oškodovanca presoja po najstrožjem merilu – merilu skrajne skrbnosti. V sfero rizika objektivno odgovornega imetnika nevarne stvari sodijo tudi neprevidna, nepremišljena in celo nekatera nerazumna ravnanja oškodovancev, torej ravnanja, ki bi se jim v življenju razumen človek izognil zato, da se ne bi po nepotrebnem izpostavljal nevarnosti. Dovolj je, da so taka ravnanja objektivno predvidljiva.
Pešec na vozišču v naselju in celo v bližini stanovanjske stavbe ne more biti nepričakovana ovira, ne glede na njegov položaj na vozišču. Navedeni pogoj za razbremenitev odgovornosti zavarovanca torej ni podan, prav tako pa tudi ne pogoj neprepričljivosti ali neizogibnosti. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da bi se zavarovanec lahko izognil posledicam peščevega ravnanja, če bi vozil z ustrezno prilagojeno hitrostjo (do 43 km/h) oziroma z ustrezno reakcijo obvoženja pešca.
V primeru, ko dejanje oškodovanca (pešca) ni nepričakovano in neodvrnljivo, vendar pa predstavlja prispevek k nastanku škode, nastane podlaga za delno oprostitev odškodninske odgovornosti imetnika nevarne stvari. Za ocenitev obsega delne oprostitve mora sodišče ugotoviti prispevek oškodovanca, in sicer v razmerju oziroma ob upoštevanju (skrbnosti) ravnanja imetnika nevarne stvari.
pojasnilna dolžnost – zdravljenje – pacientova privolitev
Poseg v človekovo telo je protipraven in vodi do odgovornosti po 1. odstavku 131. člena OZ. Ni pa protipraven, če je vanj pacient privolil. Pacientova privolitev izključi protipravnost zdravnikovega ravnanja. Zdravnica je bila dolžna pacienta (tožečo stranko) poučiti o morebitnih tveganjih v zvezi z operacijo tudi na temelju izrecne določbe 4. črtice (alinee) 47. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti. Dolžnost druge toženke se imenuje tudi pojasnilna dolžnost. Dolžnost ni izpolnjena, če se pacienta ne opozori tudi na mogoče zaplete pri zdravljenju. Izpolnitev dolžnosti izključi odgovornost za morebiten neugoden potek zdravljenja, tako imenovane zaplete (komplikacije) pri zdravljenju.
sprožitev pravde pred razglasitvijo naknadno najdene oporoke – fotokopija oporoke
Sprožitev pravde pred razglasitvijo naknadno najdene oporoke ali predno zapuščinsko sodišče obvesti prizadete osebe o razglasitvi oporoke in jih opozori, da lahko uveljavljajo svoje pravice v pravdi, ni dopustna. Ko pravdno sodišče prejme tožbo (vloženo na podlagi drugega odstavka 222. člena ZD) mora preizkusiti, ali je bilo postopano po določbah prvega in drugega odstavka 222. člena ZD.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067861
ZPP člen 11.
zloraba pravic – vlaganje pravnih sredstev v denacionalizacijskem postopku – nasprotovanje gradbenemu posegu v postopku izdaje gradbenega dovoljenja
Zloraba procesnih pravic je v 11. členu ZPP definirana z generalno klavzulo, in sicer kot uporaba pravice z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo ali poštenjem.
Nima prav tožeča stranka, da vlaganje pravnih sredstev v denacionalizacijskem postopku in nasprotovanje gradbenemu posegu v postopku izdaje gradbenega dovoljenja predstavlja nedopustno ravnanje tožene stranke, ker je tako hotela preprečevati ali vsaj zavleči gradnjo in s tem povzročala škodo tožeči stranki. Pritožbeno sodišče soglaša z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni imela očitnega ali izključnega namena škodovati tožeči stranki, saj v ravnanju tožene stranke ni zaslediti elementov protipravnosti in nepoštenosti.
Nevarna je lahko le tista stvar, ki je kljub veliki skrbnosti ni mogoče vselej in zanesljivo nadzirati. Navadna veriga to zanesljivo ni.
V tem konkretnem primeru posebna opozorila na nevarnost, ki naj bi jo povzročala veriga, niso bila potrebna. Vsakdo, kdor je želel varno priti do za verigo parkiranih vozil, je to lahko storil.
ZFPPIPP člen 24, 24/2, 265, 265/1, 265/3, 266, 266/1, 266/2.
vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba – posebna pravila v stečaju – pogodba o zavarovanju terjatev – prenehanje trajnega pogodbenega razmerja
Sporno med pravdnima strankama je bilo pravno vprašanje, ali je tožena stranka v stečaju dolžna tožeči stranki plačati zapadle zavarovalne premije po pravilih o plačilu stroškov postopka, ker terjatev plačila zapadlih zavarovalnih premij izhaja iz vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, za katero z začetkom stečajnega postopka ne nastanejo pravne posledice iz pododdelka 5.3.2. zakona ali pa bi morala tožeča stranka v stečajnem postopku prijaviti terjatev iz naslova zapadlih in neplačanih terjatev in da torej za njih veljajo pravne posledice začetka stečajnega postopka.
Sodišče prve stopnje je glede na pravilno ugotovljeno dejansko stanje materialnopravno zmotno zaključilo, da Pogodba o zavarovanju terjatev ni vzajemno dvostranska neizpolnjena pogodba v smislu 24. člena ZFPPIPP. Ker sta imeli na dan začetka stečajnega postopka nad toženo stranko iz dvostransko neizpolnjene pogodbe tožeča in tožena stranka medsebojne terjatve, tožeča stranka zaradi začetka stečajnega postopka svojih terjatev za plačilo premij ni bila dolžna prijaviti.
preživnina – preživljanje otrok - potrebe otroka - zmožnosti zavezanca – razporeditev preživninskega bremena – neplačevanje preživnine
Neplačevanje, torej neizvrševanje (že) določene preživnine ne more vplivati na višino njene določitve (za naprej), prav tako pa nanjo tudi ne more vplivati uresničevanje (neizvrševanje) stikov med očetom in otroki.
ZD člen 143, 164, 204. ZDen člen 16, 16/3, 74, 82, 88.
sklep o dedovanju – predlog za izločitev zapuščine – prizadeta oseba
Udeleženci res niso stranke zapuščinskega postopka po pokojnem M. (ker ne uveljavljajo kakšne pravice iz zapuščine), vendar pa to še ne pomeni, da niso upravičeni predlagati izdaje sklepa o dedovanju, saj lahko to stori vsaka prizadeta oseba.
priposestvovanje – dobra vera – zaupanje v zemljiško knjigo – raziskovalna dolžnost
Glede tožbenega zahtevka, ki temelji na priposestvovanju, bo moralo prvo sodišče upoštevati, da zemljiškoknjižno stanje določene nepremičnine ni absolutno merilo za presojo dobrovernosti njenega pridobitelja. Načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige ni absolutno, saj velja le ob pogoji dobrovernosti. Pridobitelj se ne more uspešno sklicevati na zemljiškoknjižno stanje (na načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke), če je vedel, da tretji izvršuje določena upravičenja (v obravnavanem primeru vožnje) na pridobljeni nepremičnini. V takšnem primeru ga veže raziskovalna dolžnost, da preveri pravo dejansko stanje kupljene nepremičnine (ali je res brez bremen). Kdor zaradi malomarnosti ni vedel za obstoj izvenknjižne pravice, je v slabi veri.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0071335
ZPP člen 8, 12, 14, 285.
grajanje zavrnitve dokazov – pomoč prava nevešči stranki – verižno trčenje vozil
Toženec v pritožbi ne more uspešno grajati zavrnitev dokazov, ki jih je predlagala tožeča stranka. Tožeča stranka je predlagala dokaze za dokazovanje obstoja dejstev, ki jih je zatrjevala ona, ne pa za dokazovanje toženčevih trditev.
V okviru določila 12. člena ZPP je sodišče dolžno stranko opozoriti, da mora za svoje trditve predlagati dokaze, sodišče pa ni dolžno stranke opozoriti, katere konkretne dokaze mora predlagati.
pogodba o delu – napake materiala – poslovna odškodninska odgovornost – notifikacija napak
Podjemnik se ne more razbremeniti odgovornosti za stvarne napake, ker vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere, če je opustil obveznost obvestiti naročnika o napakah materiala.
pristojnost sodišča splošne pristojnosti – odškodninski zahtevek proti zavarovalnici – delovno sodišče – pristojnost delovnega sodišča – poseg v osebnostne pravice
Tudi v primeru, ko tožnik uveljavlja odškodninski zahtevek zoper delodajalca zaradi posega v osebnostne pravice, je za odločanje pristojno delovno sodišče. Vendar pa je v tej zadevi odločilno, da tožeča stranka ne toži delodajalca, pač pa zavarovalnico, glede te pa drugi odstavek 5. člena ZDSS-1 določa, da je podana pristojnost delovnega sodišča v primeru, ko v odškodninskem sporu, za katerega je podana pristojnost delovnega sodišča, zavarovalnica nastopa kot sospornik. Izjeme, da bi delovno sodišče odločalo tudi v primeru, ko je tožena samo zavarovalnica, pa ZDSS-1 ne predpisuje, zato pride v poštev splošna določba 1. člena ZPP, po katerem je pristojno sodišče splošne pristojnosti.