mejni spor – določitev meje – spor o lastninski pravici – ustavitev nepravdnega postopka
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da se nasprotna udeleženca sklicujeta in priznavata mejo po podatkih katastra, predlagatelj pa zahteva mejo po uživanju, ki traja najmanj 40 let, v konkretnem primeru ne gre za spor o meji, temveč za spor o lastninski pravici. Za reševanje takih sporov pa je pristojno odločati sodišče v pravdnem postopku.
Že pojmovno vplačilo pomeni določeno količino denarnega zneska in ne more predstavljati izročitve stvarnega vložka. ZGD -1 namreč tudi v 475. členu govori o tem, da se osnovni vložek lahko zagotovi v denarju ali kot stvarni vložek, pri čemer zagotovilo v denarju pojmuje kot vplačilo, zagotovilo stvarnega vložka pa kot izročitev družbi. V 486. členu ZGD -1 je tako urejen kaducitetni postopek le za primer družbenikovega nevplačila (torej denarnega zneska) osnovnega vložka.
ZDR člen 36, 36/1, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/1. KZ-1 člen 236, 236/1. ZGD-1 člen 39, 39/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - poslovna skrivnost - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Tožnica je kršila svoje obveznosti iz delovnega razmerja s tem, ko je listine, ki se nanašajo na delovno razmerje njenega sodelavca, do katerih pri svojem delu ni imela dostopa, posredovala tretjemu. Ne glede na to, ali je v teh listinah šlo za poslovne skrivnosti tožene stranke, je dejstvo, da vsebujejo osebne podatke in že zaradi tega ni sprejemljivo ravnanje tožnice z njimi. Ker pa toženi stranki zaradi ravnanja tožnice ni nastala (občutna) škoda in ker niso bile podane okoliščine, ki bi onemogočale nadaljevanje delovnega razmerja, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0061702
ZDen člen 72. ZRPPN člen 49, 50, 51. ZOR člen 371.
predlog za določitev odškodnine – odškodnina za odplačno pridobljeno nepremičnino - pravica do sodnega varstva – rok za vložitev predloga za določitev višine odškodnine – zastaralni rok za vložitev predloga za določitev odškodnine - pretrganje roka
Delna odločba upravne enote v denacionalizacijskem postopku je postala pravnomočna dne 30. 10. 1995. Od tega dne dalje je pričel teči trimesečni rok za sporazumno določitev odškodnine pred upravnim organom po 49. in 50. členu ZRPPN, po poteku trimesečnega roka pa je upravičenec do odškodnine (predlagatelj) pridobil pravico do sodnega varstva. Takrat (po preteku trimesečnega roka, torej 30. 1. 1996) je za predlagatelja tudi pričel teči splošni petletni zastaralni rok po 371. členu ZOR, da v skladu z drugim odstavkom 51. člena ZRPPN vloži predlog za določitev odškodnine na sodišče.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – nova dejstva in dokazi – možnost izdaje ugodnejše odločbe
Četudi bi predlagatelji navedli dejstva in predložili dokaze, na podlagi katerih predlagajo obnovo postopka, zanje ne bi bila izdana ugodnejša odločba in bi bil predlog tudi v tem primeru zavrnjen. Predlog bi bil tudi v tem primeru zavrnjen, saj so predlagatelji glede vračila zaplenjenega premoženja izbrali upravni postopek, zato bi morali tudi odškodnino iz naslova manjše vrednosti zaplenjenega premoženja uveljavljati v upravnem postopku in ne v sodnem.
ZGD člen 405, 408, 408/4. ZSReg člen 31, 31/3, 31/4.
odstop likvidacijskega upravitelja – pravica odstopa s funkcije – enostranska izjava – imenovanje novega upravitelja
Izjava o odstopu je izraz volje osebe, da ne želi več opravljati določenega dela. Takšne izjave ni dopustno pogojevati z dejstvi in okoliščinami, katerih nastop ni odvisen od osebe, ki jo poda. Le v nepravem času ne sme biti dana. Učinkuje pa (v kolikor ni drugače določeno), ko se organ, ki je osebo imenoval, z njo seznani.
Izmerjena vrednost alkohola v litru izdihanega zraka pri tožencu (0,92 mg/l, kar je preračunano 1,9 promila) močno presega mejno vrednost, do katere je voznik še lahko pod vplivom alkohola.
tožniška varščina – oprostitev plačila tožniške varščine na podlagi konvencije
Če sta država, v kateri ima sedež tožnik, in država, v kateri ima sedež toženec, podpisali konvencijo, ki oprošča tožnika plačila tožniške varščine, sodišče ni dolžno preverjati, ali je podana dejanska vzajemnost.
ZIZ člen 23, 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1. ZM člen 15, 16. OZ člen 7.
predhodna odredba – menica – domneva nevarnosti – zloraba pravice
Utemeljen je ugovor dolžnika, da je treba že v postopku izdaje predhodne odredbe, in ne šele v postopku odločanja o obstoju terjatve iz naslova menice, obravnavati ugovor dolžnika glede nedopustnega ravnanja upnika pri pridobivanju pravic iz menice. To pomeni, da je treba že ob materialnopravni presoji obstoja pogojev za izdajo predhodne odredbe, ki se opira na sklep o izvršbi, izdan na podlagi menice, upoštevati neprerekane trditve dolžnika o protipravnem ravnanju upnika.
ustavitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka – osebni sečaj – pridobitev ločitvene pravice ob rubežu dobroimetja na računu pri OPP in ob rubežu plače
Ob nastopu konkurence pravil obeh postopkov je v skladu z določbami člena 132 ZFPPIPP temeljno pravilo, da se izvršba ustavi, v kolikor upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice. V postopku izvršbe na denarno terjatev je to običajno zastavna pravica, ki jo upnik pridobi z rubežem dobroimetja pri banki, rubež pa je opravljen, ko banka kot ponudnik plačnih storitev dobi vročen sklep o izvršbi.
Zastavna pravica lahko nastane samo na denarnem znesku v višini denarnega dobroimetja na računu v času vročitve sklepa. Če se denarno dobroimetje po vročitvi sklepa povečuje (zaradi novih prilivov) ob vsakem prilivu nastane zastavna pravica na dodatnem denarnem znesku v višini tega priliva na novo. Zato ob začetku stečajnega postopka obstaja zastavna pravica kot ločitvena pravica le na denarnem znesku, ki je enak denarnemu dobroimetju ob koncu zadnjega dne pred začetkom stečajnega postopka. Morebitni prilivi v dobro dolžnikovega računa, ki prispejo na dan začetka stečajnega postopka ali pozneje spadajo v splošno stečajno maso namenjeno poplačilu nezavarovanih terjatev. Ob analogni uporabi šestega odstavka člena 132 ZFPPIPP enako velja tudi za vprašanje pridobitve zastavne pravice upnika ob rubežu plače. Pridobljena zastavna pravica se ne razteza na bodoče plače kot periodične prejemke.
Pooblastilo odvetniku mora obstajati najkasneje ob vložitvi tožbe in ji biti priloženo. Ni veljavno odvetnikovo zastopanje na podlagi nepopolnega pooblastila, ki bi ga stranka "po potrebi" dopolnila in kasneje v odobritev opravljenih pravdnih dejanj izdala popolno pooblastilo.
STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0069513
OZ člen 59, 59/2. ZPP člen 452, 452/2, 452/3, 458, 458/1.
upravljanje kotlovnice – neupravičena obogatitev – odškodninska odgovornost – prekluzija – spor majhne vrednosti
Ker je bila tožeča stranka z uveljavljanjem tožbenega zahtevka na odškodninski podlagi šele z drugo pripravljalno vlogo prekludirana, prvostopenjsko sodišče njenega tožbenega zahtevka na tej podlagi ni bilo dolžno obravnavati.
SPZ člen 49. ZPP člen 337. ---- op. 1: Primerjaj odločbi Ustavnega sodišča Up-128/03, Up-438/04 ter odločbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 220/2006 in zlasti II DoR 403/2010.
Sodna praksa se je že večkrat izrekla, da tudi lastninska pravica v pričakovanju lahko predstavlja pravico, ki preprečuje izvršbo, vendar morajo biti za to izpolnjeni določeni pogoji. Ti pogoji so: da gre za pridobitev zastavne pravice v okviru izvršilnega postopka, da je bil pridobitelj zastavne pravice nepošten in da kupcu nepremičnine ni mogoče očitati neskrbnosti pri (ne)vpisu v zemljiško knjigo. Da so ti pogoji podani (kumulativno), je trditveno in dokazno breme tožeče stranke.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0072393
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3, 170, 170/2. SPZ člen 49. ZZK-1 člen 5.
tožba zaradi nedopustnosti izvršbe – lastninska pravica tretjega – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – pridobitev zastavne pravice z vknjižbo v postopku zavarovanja – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobrovernost – skrbnost
Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero v izvršilnem postopku se lahko sklicuje le tisti, ki je na tej podlagi pridobil veljavno pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini (hipoteko), ne pa – kot v konkretnem primeru – upnik, ki je pridobil zastavno pravico šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi v izvršilnem postopku.
Sodišče prve stopnje bi zato moralo v smislu načela zaupanja v zemljiško knjigo preveriti ne le, ali je toženka ravnala pošteno, torej ali je bila na njeni strani podana dobra vera glede zaupanja v podatke o pravicah, ki so vpisane v zemljiško knjigo, pač pa tudi, ali si je tožnica prizadevala in imela možnost predlagati vknjižbo svoje lastninske pravice na spornih nepremičninah, torej ali je bila dovolj skrbna pri zavarovanju svojih pravic.
Po svoji naravi je postopek delitve stvari v solastnini zelo blizu pravdnemu postopku. Ker vprašanje izvajanja dokazov in prekluzij v ZNP ni izrecno urejeno, povedano pomeni, da se tudi v nepravdnem postopku zaradi razdružitve solastnine uporabljajo določbe ZPP o prekluzijah. Predlagateljica bi morala že na naroku, na katerem je bilo izvedeniško mnenje prebrano, izpostaviti, da zahteva še zaslišanje izvedenca. Tega ni storila, zato na podlagi določbe 286.b člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, kršitve ne more več uveljavljati v pritožbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - IGRE NA SREČO – ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0074321
URS člen 8, 120, 125, 156, 160. OZ člen 133, 168, 168/3. ZIS člen 3, 107. PES člen 234.
koncesija - prepoved prirejanja iger na srečo – odškodnina – sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti – stvarna legitimacija – nesklepčnost – izgubljeni dobiček
Redna sodišča niso pristojna za ocenjevanje skladnosti notranjega pravnega reda s pravom ES. Nimajo pravice ne uporabiti zakona, ki bi ga morala uporabiti pri sojenju.
Zgolj na podlagi dodeljene izključne koncesije za opravljanje določene dejavnosti koncesionar brez posebnega pooblastila ne pridobi tudi pravice do izvajanja nadzora nad področjem, katerega sestavni del so tudi ukrepi v zvezi s preprečevanjem nedovoljene konkurence. Okoliščina, da država s svojimi nadzornimi institucijami pri preprečevanju nedovoljenega prirejanja iger na srečo ni uspešna, ne more predstavljati podlage za odškodninsko odgovornost tožene stranke niti v razmerju do koncesionarja in še manj v razmerju do tožečih strank, ki sta zgolj upravičenki do deleža koncesnine.
sodni preizkus primernosti denarne odpravnine – vročanje – načelo kontradiktornosti – poravnalni odbor – seznanitev s procesnim gradivom
Postopek sodnega preizkusa primernosti višine denarne odpravnine ni namenjen preizkušanju utemeljenosti povsem arbitrarnih pomislekov manjšinskih delničarjev ali odpravljanju njihovega subjektivnega občutenja prikrajšanosti.
V postopku sodnega preizkusa denarne odpravnine udeleženec svojo pravico do izjave, ki vključuje pravico do seznanitve s procesnim gradivom, v pretežni meri uresničuje pred poravnalnim odborom, na katerega so z zakonom prenešene pristojnosti glede vodenja postopka. Tudi poravnalni odbor lahko, če za to obstojijo utemeljeni (zakonski) razlogi, udeležencem postopka odreče seznanitev z dokaznimi listinami. V vsakem primeru pa je treba odločitev o nevročitvi določenega dokaza oz. o neseznanitvi predlagatelja z določenim dokazom argumentirano obrazložiti.