OZ člen 39, 40, 40/1, 40/2, 86, 86/1, 88, 92, 546, 555, 556. ZKZ člen 22, 22/3. ZD člen 106, 115, 116.
izročilna pogodba - ničnost - preužitkarska pogodba - nagibi za sklenitev pogodbe - ničnostni razlogi - podlaga pogodbe - odpadla kavza - zaščitena kmetija - meje presoje ex offo
Nična je le tista pogodba, pri kateri nedopusten nagib bistveno vpliva na odločitev enega pogodbenika, da je sklenil pogodbo, če je drugi pogodbenik to vedel ali bi moral vedeti (prvi in drugi 40. člena OZ). Ker nagib, zaradi katerega sta pravdni stranki in izročitelj sklenili sporno pogodbo, ni nedopusten, pogodba iz tega razloga ne more biti nična.
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 91, 235, 235/2. ZZUSUDJZ člen 3, 3/1, 3/2.
zastaranje kazenskega pregona - zadržanje teka roka - epidemija - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih
V času (29. 1. 2021), ko je sodišče druge stopnje odločilo o pritožbah zoper prvostopenjsko obsodilno sodbo, je od storitve kaznivega dejanja preteklo že več kot deset let. Vendar to ne pomeni, da kazenski pregon v tej zadevi ni več dopusten, saj do nastopa zastaranja ni prišlo.
Določbe drugega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ ni mogoče razlagati drugače, kot da se nanaša na ustavitev teka materialnih rokov, kamor sodi tudi rok za zastaranje kazenskega pregona. V prvem odstavku 3. člena prej navedenega zakona gre brez dvoma za ustavitev teka procesnih rokov. V kolikor bi zakonodajalec želel ustaviti le tek teh, torej procesnih rokov, določba drugega odstavka 3. člena ne bi bila potrebna. Tako ne more biti dvoma, da se ta določba nanaša na materialne roke v sodnih zadevah.
ZPKri člen 1, 6, 6/1, 6/2.. ZPIZ-2 člen 27, 27/4, 29, 391, 391/1, 394, 394/4.. ZPIZ-1 člen 36, 36/1.
starostna pokojnina - poprava krivic - pokojninska doba - pokojninska doba brez dokupa
Prvi odstavek 6. člena ZPKri je treba razlagati tako, da se priznana pokojninska doba šteje za "pokojninsko dobo brez dokupa" v smislu četrtega odstavka 27. člena ZPIZ-2.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00045484
ZPP člen 213, 213/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 458, 458/1. ZZVZZ člen 63.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - izvajanje zdravstvenih storitev - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - navodilo ZZZS - avtonomno pravo - dokazovanje - izvedba dokazov - dovoljeni pritožbeni razlogi - napačen pravni pouk - pogodbena kazen - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Dejstvo, da se je tožena stranka v nadzorstvenem postopku sklicevala na posodobljeno verzijo Navodil za obračun zdravstvenih storitev št. 2/2018, ki takrat še ni veljala, na pravilnost odločitve ne vpliva. Sporno navodilo (da zdravnikovega svetovanja o dietoterapiji ni mogoče obračunati kot samostojne storitve) je namreč veljalo že v Navodilih za obračun zdravstvenih storitev št. 1/2018.
V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da 43. člen ZSDP-1 z jezikovno, kaj šele teleološko in logično razlagalno metodo ni dopustno interpretirati v nasprotju s temeljnim načelom iz 4. člena ZSDP-1, niti na način, ki bi zaradi neupoštevanja prejetih plač in obračunanih ter plačanih prispevkov, povzročal prikrajšanje. Pomeni, da je tudi v obravnavani zadevi meseca februarja obračunano in izplačano plačo za mesec januar 2018 potrebno všteti v osnovo za odmero denarne dajatve, kot je pravilno in edino sprejemljivo razlogovano v izpodbijani sodbi.
vmesna sodba v odškodninskem sporu - ugovor omejene zavarovalne vsote - odločanje o temelju tožbenega zahtevka - ugovor pasivne legitimacije - delna sodba
Ob izdaji vmesne sodbe ni mogoče upoštevati ugovora zavarovalnega limita.
Obsojenka v pritožbi ne izpodbija razlogov sklepa in ne polemizira z dejstvom, da v zahtevi za obnovo kazenskega postopka ni navedla novih dejstev in novih dokazov, ki bi dajali podlago za obnovo kazenskega postopka, pri čemer ji je bilo že v prejšnjih zahtevah za obnovo tega kazenskega postopka, ki so bile prav tako zavržene, obrazloženo, da je to pogoj za obnovo kazenskega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00044927
ZPIZ-2 člen 11, 126, 126/3.. ZUP člen 116, 116/1, 279, 279/1, 279/1-2.. ZDSS-1 člen 81.. KZ-1 člen 202.
delna invalidska pokojnina - preplačilo pokojnine - ničnost - ničnostni razlog - razlogi o odločilnih dejstvih
Kot pravilno poudarja pritožba je ničnostni razlog iz 2. točke prvega odstavka 279. člena ZUP podan le, če bi izvršitev izreka odločbe pomenila povzročitev dejanja, ki je z zakonom opredeljeno kot kaznivo dejanje. To pomeni, da morebitna storitev kaznivega dejanja uradne osebe v postopku izdaje odločbe, ne predstavlja ničnostnega razloga po tej določbi.
Sodišče se pri presoji pravilnosti in zakonitosti odločbe z dne 27. 11. 2019, ki jo je odpravilo, ni opredelilo do tistih razlogov, ki jih je tožnik navajal in uveljavljal, da je odločba z dne 6. 6. 2019 nična in ni presodilo, ali gre pri razlogih, na katere se sklicuje tožnik, za katerega od ničnostnih razlogov, določenih v 279. členu ZUP. Tako sodba o odločilnih dejstvih nima razlogov.
spor majhne vrednosti - aktivna legitimacija upravnika v zvezi s plačilom v rezervni sklad - obvezen prispevek etažnega lastnika v rezervni sklad - plačilo prispevka v rezervni sklad - izterjava sredstev za rezervni sklad - neplačevanje v rezervni sklad
Dolg toženca predstavlja dolgovana in neplačana vplačila na fiduciarni transakcijski račun tožeče stranke (upravnika) za sredstva rezervnega sklada.
ZNP člen 35, 37, 126. ZPP člen 109, 151 - 166, 344, 366.
povrnitev stroškov nepravdnega postopka - postopek delitve solastnine - skupni stroški postopka - razdelitev stroškov - sodne takse - stranka oproščena plačila sodnih taks - kriterij za odločitev o stroških - možnost poplačila - osebni podatki - pravica do izjave - denarna kazen za žalitev
V sodni praksi je utrjeno stališče, da se sodne takse za nepravdne postopke, med katere sodi tudi postopek delitve solastnine, obravnavajo kot skupni strošek postopka, ki se po končanem postopku v skladu s 35. in 126. členom ZNP razdeli med vse udeležence nepravdnega postopka. Taksa s tem torej izgubi naravo sodne takse in se jo obravnava kot skupni strošek postopka (enako, kot morebitni strošek izvedenca ipd.).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ŠOLSTVO
VSL00042731
ZVis člen 37, 70, 71. Pravilnik o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu (2010) člen 47. ZPP člen 337.
pogodba o sofinanciranju doktorskega študija - sofinanciranje doktorskega študija - podiplomski študij - kršitev pogodbe - odstop od pogodbe - izguba statusa študenta - izpolnjevanje študijskih obveznosti - fiksna obveznost - rok izpolnitve kot bistvena sestavina pogodbe - posledice neizpolnitve pogodbe - upravni spor - dodaten rok za izpolnitev - vračilo izplačanih sredstev - nedopustna pritožbena novota
Glede na razloge, zaradi katerih je tožnica odstopila od pogodbe, je v tej zadevi pravno relevantno le to, ali je toženec redno napredoval v višji letnik oziroma ali je na dan, ko je tožnica preverjala vpis, imel (podaljšan) status študenta.
Redno napredovanje v višji letnik je fiksna obveznost. To izhaja iz preprostega dejstva, da te obveznosti v dodatnem roku, zaradi pravne ureditve tega področja, ki je veljala v času, ko bi morala biti obveznost izpolnjena, sploh ni bilo mogoče izpolniti. Vpis v podiplomske študijske programe se je na podlagi popolno izpolnjenega vpisnega lista lahko opravil le do roka, določenega z razpisom, najpozneje pa do 30. septembra, iz upravičenih razlogov, o katerih je odločil pristojni organ visokošolskega zavoda, pa najpozneje do 30. oktobra.
ZFPPIPP člen 329, 329/2, 333, 334. OZ člen 65, 248, 251, 252.
prodaja premoženja v stečajnem postopku - javna dražba - varščina
Potencialni dražitelj ima seveda pravico, da na dražbo sploh ne pristopi ali pa na dražbi ne da ponudbe (ne ponudi niti izklicne cene). Dražba z edinim potencialnim dražiteljem, ki na dražbo ne pristopi ali na dražbi ne da ponudbe, ni uspešna, varščine, ki je namenjena utrditvi obveznosti sklenitve prodajne pogodbe, pa razpisnik dražbe ne more obdržati, saj obveznost sklenitve prodajne pogodbe sploh ni nastala.
Toda pritožba zmotno meni, da so nični razpisni pogoji, če potencialnega dražitelja zavezujejo tudi za primer, da ne pristopi na dražbo. ZFPPIPP ureja le situacijo, ko je dražba opravljena in prej potencialni dražitelj pristopi na dražbo, pa je uspešen ali pa ni, ker so bili uspešni drugi dražitelji, ne ureja pa situacije, ko potencialni in edini dražitelj ne pristopi na dražbo. Takšno situacijo pa se sme urediti z razpisnimi pogoji, kot je v konkretni zadevi to bilo v 4. točki dražbenih pogojev.
nadomestilo za invalidnost - izplačevanje nadomestila - izpolnjevanje pogojev
Sodišče prve stopnje je v 13. točki pravilno pojasnilo, da je za odločitev v sporu bistveno dejstvo, da je bil tožnik delovni invalid III. kategorije invalidnosti že na podlagi odločbe z dne 30. 4. 2004 od 25. 3. 2004 dalje. Skladno z navedeno sodno prakso, je povsem ustrezno razlogovanje, da je pri presoji dejanskega stanja in uporabe 88. člena ZPIZ-2 glede roka prijave pri območnem ZRSZ po prenehanju delovnega razmerja pomembno, ali gre za osebo, kateri so bile pravice iz invalidnosti že priznane in je sporno pravico že uveljavljala pri zavodu ali pa za osebo, kateri pred uveljavljanjem pravice iz invalidskega zavarovanja pred tem invalidnost ni bila priznana oziroma ji je bila invalidnost, ki je podlaga za uveljavljano pravico priznana šele takrat.
Tudi za eventualno nasprotno tožbo velja, da taksna obveznost nastane ob njeni vložitvi (1. točka 5. člena ZST-1) in ne morda šele v primeru, ko bi bili izpolnjen pogoj za njeno obravnavanje. Uveljavljanje eventualne nasprotne tožbe povzroči vse materialnopravne učinke kot vložitev nasprotne tožbe. Tožnica je v eventualni nasprotni tožbi sama navedla, da jo vlaga v izogib poteku petletnega zastaralnega roka za uveljavljanje njenega denarnega zahtevka. Enako velja tudi za eventualno kumulacijo tožbenih zahtevkov oziroma za uveljavljanje podrejenega (eventualnega) zahtevka (tretji odstavek 182. člena ZPP), s katerim tožnica v pritožbi primerja eventualno nasprotno tožbo. Tudi za podrejeni tožbeni zahtevek je treba plačati sodno takso, čeprav je odločanje o njem pogojno - odvisno od spoznanja, da zahtevek, ki ga tožeča stranka uveljavlja pred njim, ni utemeljen. Če pa sodišče ni odločalo o podrejenem tožbenem zahtevku, je to podlaga za pravico do vrnitve sodne takse (36. člen ZST-1).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00042734
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. OZ člen 41, 41/1. ZZK-1 člen 243.
začasna odredba - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - zavarovanje nedenarne terjatve - ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe - pogoji za veljavnost pogodbe - pogodba poslovno nesposobne osebe - poslovna sposobnost - ničnost pogodbe - ničnost pooblastila - izbrisna tožba - demenca - dokazni standard verjetnosti
Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije: spomin, mišljenje, orientacijo, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Psihično stanje pokojne A. A. se je od leta 2016 do začetka leta 2020 slabšalo (splošno znano je, da se dementnim bolnikom stanje ne izboljšuje, ampak slabša), zaradi česar ob podpisu pooblastila in sklenitvi prodajne pogodbe ni bila več poslovno sposobna.
odškodninska odgovornost - odgovornost stečajnega upravitelja - zastaranje odškodninske terjatve - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - stečajni upravitelj - stečajni postopek - protipravno ravnanje - objava na spletni strani AJPES - neizpodbojna zakonska domneva - oškodovanje družbenika - seznanjenost s škodo in storilcem - nastanek škode
V skladu z določilom četrtega odstavka 122. člena ZFPPIPP velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da se je stranka postopka zaradi insolventnosti ali druga oseba seznanila z vsebino sodne odločbe, vloge druge stranke v tem postopku ali drugega pravnega dejanja s potekom osmih dni po objavi tega pravnega dejanja.
Tožnica je za škodo in povzročitelja izvedela 1. 3. 2015, tožbo v zadevi pa je vložila 9. 4. 2018, to je po poteku tri letnega roka (352. člen OZ), zato je njen zahtevek za povračilo škode zastaran in ga je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo.
Sodišče prve stopnje je obtoženca spoznalo za krivega na podlagi novele Kazenskega zakonika (KZ-1G), ki ga izpostavlja pritožnica in je kazen odmerilo in omililo v skladu z omilitvenimi določili, ki se z novelo KZ-1G niso spremenile. Nobene podlage ni za pritožbeno navedbo, da je sodišče prve stopnje ocenilo, da je določba 308. člena KZ-1G oziroma predpisana zaporna kazen protiustavna, zato je ta pritožbena navedba odveč. Pritožnica trdi, da je sodišče prve stopnje olajševalnim okoliščinam dalo preveliko težo in ocenjuje, da te ne predstavljajo posebnih olajševalnih okoliščin. To je nerazumljivo, saj je sama tožilka predlagala (enako predlaga v pritožbi) omiljeno kazen, kar pomeni, da tudi pritožnica ocenjuje, da je podana posebna olajševalna okoliščina, ki se najmanj kaže v priznanju krivde na predobravnavnem naroku ter v odsotnosti obteževalnih okoliščin, ki bi omilitev kazni omajala.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046878
KZ-1 člen 46, 51, 51/2, 308, 308/3.
prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - priznanje krivde - odmera kazenske sankcije - višina kazni - olajševalne okoliščine - posebne olajševalne okoliščine - omilitev kazni
Okoliščine kot so obžalovanje, sramovanje, mladost in nekaznovanost same zase nimajo narave posebne olajševalne okoliščine, vendar iz izpodbijane sodbe ne izhaja, da je sodišče prve stopnje vsem tem posebej naštetim olajševalnim okoliščinam dalo posebno olajševalni pomen, ampak je jasno razbrati, da je skupek olajševalnih okoliščin v povezavi s priznanjem krivde pridobil tako kvaliteto posebno olajševalnih okoliščin, da je utemeljen zaključek o pravilnosti odločitve, da je treba kazen (še dodatno) omiliti.
ZST-1 člen 1, 1/3, 19, 31, 31/1, 31/2, 32, 32/2, 34a, 34a/1. ZPP člen 44, 44/2, 44/3.
ugovor zoper plačilni nalog - podlaga za odmero takse - vrednost spornega predmeta - dopustnost pritožbe - posebna pritožba - določitev vrednosti spornega predmeta - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - ugotovitveni zahtevek - nedenarni zahtevki - izpodbijanje sklepa skupščine - doplačilo sodne takse
Sodišče druge stopnje najprej pojasnjuje, da je obravnavalo pritožbo tožeče stranke tudi glede uveljavljane zmotne določitve vrednosti spornega predmeta, čeprav je zoper odločitev o ugotovitvi prave vrednosti dopustna posebna pritožba samo, kadar se stranka ne more pritožiti zoper odločbo o glavni stvari. Ustavno skladna pa je razlaga določbe prvega odstavka 34.a člena ZST-1, ki dopušča presojo odmerjene višine sodne takse tudi iz v ugovoru navedenih razlogov, ki se nanašajo na sodno določeno vrednost predmeta postopka za odmero sodne takse.
Če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost predmeta oziroma zahtevka ocenila prenizko, ZST-1, kot specialen predpis, v 31. členu prav tako nalaga sodišču korektivno dolžnost, da na primeren način preveri in določi pravo vrednost predmeta oziroma zahtevka. Na tak način ravna tudi sodišče na ugovor druge stranke, da je navedena vrednost zahtevka oziroma predmeta nepravilna.
Pri ugotovitvenih in nedenarnih zahtevkih je vrednost spornega predmeta vezana na vrednost interesa, ki ga tožeča stranka zasleduje s posamezno tožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00043474
ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 165/2, 188, 188/2, 254, 254/2, 254/3. OZ člen 179. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 38, 38/1.
nepremoženjska škoda - odmera odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - delno plačilo odškodnine - valorizacija delnega plačila - odmera pravdnih stroškov - nagrada za sestavo odškodninskega zahtevka - pripravljalni narok - razlog za postavitev novega izvedenca - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - ustno zaslišanje izvedenca - predlog stranke
Zaslišanje izvedenke glede na okoliščino, da je dokazna tema nespremenjena, ne pomeni novega dokaza, zaradi česar sodišče za zaslišanje ne potrebuje posebnega dokaznega predloga pravdnih strank.
V zvezi z odmero odškodnine iz naslova pretrpljenih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je neprepričljivo toženkino pritožbeno sklicevanje na primere iz sodne prakse. Slednja v pritožbi navaja zgolj nominalno prisojene zneske odškodnin, in sicer ne glede na to, kdaj je bila sodba na prvi stopnji, s katero je bila odškodnina odmerjena, izdana.
Tar. št. 20 OT, s katero je določena odvetniška nagrada za zastopanje na naroku, nima posebnega določila o vrednotenju pripravljalnega naroka ali glavne obravnave, ki se izvede po njegovem zaključku.