prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - sostorilstvo
Že sam prestop meje oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop v R Slovenijo, pomeni izvršitev kaznivega dejanja, ki je sicer v dejanskem delu opisa očitkov obdolžencu povsem jasno in določno konkretizirano.
ukrepi za varstvo koristi otroka - namestitev otroka v zavod - oddaja v vzgojni zavod - ogroženost otroka - varovanje koristi otroka - šolanje - zdravo življenjsko okolje - varstvo in vzgoja otroka
Na podlagi 175. člena DZ sodišče odloči o namestitvi otroka v zavod zaradi psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju, če je ogrožen on sam ali drugi otroci v družini in je le z njegovo namestitvijo v zavod mogoče v zadostni meri zavarovati njegove koristi ali koristi drugih otrok v družini.
ZPP člen 184, 184/2, 185, 185/1, 287.. ZDR-1 člen 73, 73/1.. URS člen 25.
direktor - razrešitev s funkcije direktorja - prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Tožnik je bil imenovan na funkcijo toženkinega direktorja, s toženko pa je sklenil pogodbo o zaposlitvi, ki določa, da pogodba o zaposlitvi preneha tudi v primeru razrešitve s funkcije direktorja. Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnikova pogodba o zaposlitvi prenehala z njegovo razrešitvijo s funkcije direktorja.
ZKP člen 92, 92/2, 92/2-1. ZSICT člen 45, 45/2. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 2, 2/2.
stroški kazenskega postopka - stroški sodnega tolmača - znižanje nagrade - prekoračitev roka
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih v drugem odstavku 2. člena zahteva od sodnega tolmača aktivnost v smislu dolžnostnega ravnanja in sicer, da če ugotovi, da svojega dela ne more opraviti v določenem roku, mora v 15 dneh po prejemu sklepa ali odredbe, s katero je bil imenovan za izdelavo prevoda, o tem obvestiti sodišče.
ZPP člen 108, 108/1, 130, 130/1, 180, 180/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 14, 14/7.
gospodarski spor majhne vrednosti - upravljanje skupnih delov stavbe - energetska sanacija - stroški financiranja - nepopolna tožba - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nerazumljiv izrek - obrazložitev odločbe v nasprotju z izrekom - kršitev pravice do izjave
Prvostopenjsko stališče, da bi morala toženka (ne pa tožnica) zneskovno opredeliti, kolikšen del vtoževanih zneskov odpade na stroške za najem kredita in kolikšen na samo sanacijo zgradb, je pravno zmotno.
Po določilu prvega odstavka 180. člena ZPP mora tožba obsegati določen zahtevek. Kadar iz trditvene podlage ni razvidno kaj predstavlja znesek, plačilo katerega tožeča stranka zahteva, takrat zahtevek ni določen. V takem primeru mora sodišče prve stopnje v skladno z določilom prvega odstavka 108. člena ZPP tožečo stranko pozvati, da tožbo ustrezno popravi oziroma dopolni. Če tega v danem roku ne stori, sodišče tožbo kot vlogo nesposobno za obravnavanje, zavrže.
Po določilu 7. alineje 14. člena Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb etažni lastniki s 100% večino odločajo o najemu in odplačevanju posojila v breme rezervnega sklada. Že iz tega določila sledi pravilnost pritožbenega stališča, da nikogar ni mogoče siliti, da najame kredit. Tistega, ki soglasja za najem kredita ne da, po prepričanju pritožbenega sodišča pač ne zavezuje. To pa pomeni, da mora znesek izglasovane investicije v celotnem znesku, ki nanj odpade, plačati takoj.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku, v obrazložitvi pa pojasnilo, da je del tožbenega zahtevka neutemeljen. S tem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti. Prvič je nerazumljiv izrek (ker ni jasno, kolikšen del tožbenega zahtevka je utemeljen, kolikšen pa neutemeljen, drugič pa je obrazložitev (da je del tožbenega zahtevka neutemeljen) v nasprotju z odločitvijo (da mora toženka plačati tudi neutemeljeni del tožbenega zahtevka).
ZDR-1 člen 93, 94, 94/2, 95, 154, 154/1.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 36.. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 2, 2/1.
odpovedni rok - datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi - nadurno delo - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca
Tek odpovednega roka ni odvisen od datuma, ki ga v odpovedi navede delavec, temveč (zgolj) od datuma vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ker je torej tožnica odpoved podala in toženi stranki vročila dne 14. 8. 2019, je 15-dnevni pogodbeno določeni odpovedi rok začel teči z naslednjim dnem in se je iztekel 29. 8. 2019, ne 31. 8. 2019.
Po uveljavljeni sodni praksi je delavec upravičen do plačila vseh dejansko opravljenih ur dela preko polnega delovnega časa. Pri tem ni bistveno, ali je delodajalec delavcu nadurno delo odredil pisno ali ne, ampak le, ali je od delavca zahteval, da delo opravijo in je bilo delo tudi opravljeno.
tožba za razveljavitev sodne poravnave - razveljavitev sodne poravnave - zavrženje tožbe - prepozna tožba - rok za vložitev tožbe - subjektivni in objektivni rok - prekluzivni rok - načelo pravne varnosti
Določitev rokov za vložitev tožbe za razveljavitev sodne poravnave je v skladu z načelom pravne varnosti. Subjektivni in objektivni rok iz 393. člena ZPP varujeta pred pravno negotovostjo, saj bi sicer, če rok ne bi bil določen, nad sodno poravnavo vedno visela senca dvoma, če mogoče kdaj ne bo razveljavljena.
Pritožbeno sodišče ne vidi protiustavnosti določbe 393. člena ZPP, zato se ni odločilo za prekinitev tega postopka in za začetek presoje ustavnosti navedene določbe pred Ustavnim sodiščem RS.
ZDR člen 89, 89/1, 89/1-1, 114, 114/1, 118, 118/1.. ZPIZ-2 člen 27, 28.. ZPP člen 115, 115/1.. ZOdv člen 19, 20, 20/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starejši delavec - starostna pokojnina - sodna razveza - znižanje starostne meje
Tožniku do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, če se upošteva znižanje starostne meje za šest mesecev zaradi skrbi za otroka. Toženka v pritožbi neutemeljeno vztraja pri svojih navedbah, da te okoliščine sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati, češ da gre za subjektivno okoliščino na strani delavca.
Vrhovno sodišče RS je v več zadevah zavzelo stališče, da se pri ugotavljanju, ali delavcu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, upošteva znižanje starostne meje po 28. členu ZPIZ-2.
nezgodno zavarovanje - čas zdravljenja - predhodna poškodba oškodovanca - degenerativne spremembe
Zaradi stanja po poškodbi, in sicer zloma navikularke in prisotnih posttravmatskih degenerativnih sprememb, se tožnik več kot dvajset let ni zdravil in zaradi tega ni bil v bolniškem staležu, zato izvedenec ocenjuje, da opisane sekundarne degenerativne spremembe na sklepih med koščicami levega zapestja niso pomembno podaljšale dolžine zdravljenja.
stroški pravdnega postopka - plačilo nagrade in stroškov izvedenca - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči
V tej zvezi je tožnici pojasniti še, da četudi bi Organ za brezplačno pravno pomoč ugodil njeni prošnji za razširitev odločbe za BPP (kar ji očitno je, glede na Odločbo Bpp 419/2020 z dne 9. 9. 2020, l. št. 136 spisa), za brezplačno pravno pomoč ni mogoče zaprositi za nazaj.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 9.
oprava rubeža v popoldanskem času - rubež na premičnino - potrebnost stroškov za izvršbo
Sama opredelitev posameznega izvršilnega dejanja v Pravilniku še ne zadošča za upravičenost do povrnitve stroškov. Merilo upravičenosti oprave popoldanskega rubeža se nanaša na obstoj verjetnosti, da bo popoldanski rubež uspešen, ob tehtanju vse konkretnih okoliščin primera (predhodna izvršilna dejanja, morebitne ugotovitve pridobljene na podlagi poizvedb …), merilo upravičenosti do povračila stroškov pa na smotrnost stroškov in zahtevo, da se izvršba opravi s čim manjšimi stroški. Sodišče prve stopnje bo moralo oceniti, ali je bil popoldanski rubež potreben za premičninsko izvršbo, kot tudi oceniti potrebnost stroškov nastalih z opravo tega dejanja ter ali je utemeljeno te stroške naložiti v plačilo dolžniku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00048514
KZ-1 člen 191, 191/1, 191/2. ZKP člen 358. ZPND člen 19.
nasilje v družini - družinska skupnost - druga trajnejša življenjska skupnost - podrejen položaj - oprostilna sodba - preprečevanje nasilja v družini - prepoved približevanja določeni osebi
Za obstoj trajnejše življenjske skupnosti se zahtevata tako določena dolžina trajanja takšne skupnosti kot tudi njena specifična vsebina, ki je podobna odnosom v družini; jasno je tudi, da krajša, kot je življenjska skupnost, intenzivnejša mora biti po vsebini, da bo predmetni zakonski znak podan. V predmetni zadevi je bilo poleg relativno kratkega, to je le osemmesečnega bivanja obtoženca in oškodovanke pod isto streho, njuno sobivanje večino časa, tako fizično kot tudi v smislu medosebnih odnosov, pretežno izolirano in nepovezano.
nepopolna vloga - poziv na popravo vloge - podpis na vlogi - lastnoročen podpis - poprava vloge - zavrženje vloge - epidemija - COVID-19 - zadržanje teka roka - potek roka za popravo
Med epidemijo COVID-19 v zadevah, ki niso kot nujno določene z odredbo predsednika Vrhovnega sodišča RS ali zakonom, procesni roki niso tekli od 16. 3. 2020 do vključno 31. 5. 2020. Toženka je sklep z dne 27. 2. 2020 prejela 19. 3. 2020, ko roki niso tekli zaradi epidemije COVID-19. Roki so znova pričeli teči 1. 6. 2020. Iz teh razlogov bi toženka morala popraviti vlogo do 8. 6. 2020. Ker vloge ni popravila oziroma dopolnila do tega roka, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP.
Pritrditi je treba razlogom sodišča prve stopnje iz izpodbijanega sklepa, da okoliščina, da je udeleženec noč pred sprejemom v psihiatrično bolnišnico, po prepiru doma, preživel zunaj za hišo, polovico noči pa prespal v avtomobilu, kaže na hujše ogrožanje njegovega zdravja zaradi nezdravljenja duševne bolezni - paranoidne shizofrenije.
Sodišče prve stopnje je upoštevalo le uradne podatke o višini preteklih mesečnih dohodkov dolžnika, ne da bi upoštevalo dolžnikovih navedb, da mu je delovno razmerje prenehalo in je postal upravičenec do socialne pomoči. Četudi je dolžnik prejemal zadnje mesece dohodke, ki presegajo pojasnjen dohodkovni prag, je prenehanje tega vira in aktualna socialna ogroženost bistvena za presojo upravičenosti do taksne oprostitve, kar bo moralo sodišče prve stopnje ponovno presoditi v novem postopku.
ZNPPol člen 3, 3/1, 3/1-1.. ZODPol člen 73, 73/1, 74, 74/3.. ZSPJS člen 32, 32/4.. ZDR-1 člen 128, 128/4.. KPJS člen 45, 45/2.
nadurno delo - plačilo razlike plače
Stališče sodišča prve stopnje, da potovanje do kraja nastanitve in nazaj v Slovenijo pomeni opravljanje dela po prvem odstavku 73. člena ZODPol, ker je službeno pot organizirala toženka, je zmotno. To pomeni, da pravica do dodatnega plačila po tretjem odstavku 74. člena ZODPol pripada tožniku le za čas, ko mu je bilo odrejeno opravljanje dela pod posebnimi obremenitvami, ne pa za čas trajanja poti do nastanitve in nazaj v Slovenijo, ko efektivnega dela ni opravljal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00041882
SPZ člen 66, 66/3.. ZIZ člen 9, 9/4, 181, 181/7, 182, 182/1.. ZPP člen 343, 343/4.
zakonita predkupna pravica solastnika - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - javna dražba - odgovor na pritožbo - pravni interes za pritožbo
Predkupna pravica se nanaša na tretjo osebo S.B. zakonca dolžnice, ki ima edini pravni interes, da kot solastnik zahteva njeno varstvo v izvršilnem postopku. Zakonita predkupna pravica solastnika iz tretjega odstavka 66. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) je namreč individualna materialnopravna pravica imetnika, da kupi preostali solastniški delež za enako ceno, kot je bila pri prodaji sicer ponujena s strani zainteresiranega kupca. Ta se varuje tudi pri prisilni prodaji na javni dražbi v izvršilnem postopku, a le, če je predkupni upravičenec aktiven pri njenem uveljavljanju tako, da najpozneje tri delovne dni pred dražbo položi varščino in nato na poziv sodišča takoj po koncu dražbe izjavi, da kupuje nepremičnino pod enakimi pogoji kot najugodnejši ponudnik (prvi odstavek 182. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).
ZSPJS člen 7, 7/5, 9, 9/3.. ZDR-1 člen 6.. ZUJIK člen 42, 42/3.. URS člen 22.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
plačilo odškodnine - nova pogodba o zaposlitvi - sprememba akta o sistematizaciji
Tožnik sam pojasnjuje, da ne zahteva razlike v plači med plačo za VI. tarifni razred (kot jo je prejemal po prejšnji pogodbi o zaposlitvi) in plačo za V. tarifni razred na podlagi dejansko opravljenega dela od novembra 2017 dalje. Torej ne gre za spor iz naslova plačila za dejansko opravljeno višje vrednoteno delo. Vseeno pa poudarja, da kljub spremembam v aktu o sistemizaciji delovnih mest in kljub sklenitvi nove pogodbe dejansko opravlja isto delo. S tem v zvezi vztraja, da naj mu toženka preneha nalagati oziroma od njega zahtevati opravljanja del in nalog ''samostojno spremljanje vaj in predstav'' in ''pripravo, namestitev in vzdrževanja zvočne tehnike'', ki nista več v opisu na novo sistemiziranega delovnega mesta, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Tožnik prikazuje, da naj bi bil izvzem teh dveh nalog odločilen za znižano zahtevnost ter s tem povezano znižano vrednotenje delovnega mesta, ter toženki očita kot nedopustno, da še nadalje oziroma vseskozi opravlja obe nalogi. Zlasti s tem je utemeljeval tudi odškodninski zahtevek, sodišče prve stopnje pa mu pravilno ni sledilo.
začasna odredba - začasna odredba v sporu med starši in otroki - ogroženost otroka - stiki med otrokom in starši - preprečevanje stikov
Nesposobnost staršev, da se dogovorita o izvajanju stikov, ogroža zdrav in celosten razvoj otroka, kar utemeljuje izdajo začasne odredbe. Vendar pa namen začasne odredbe ni natančno ugotavljanje življenjskega ustroja otrok in strank ter iskanje optimalnega načina stikovanja – to je predmet končne odločitve v zadevi.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - zakonski pogoji za izrek ukrepa - sorazmernost in nujnost ukrepa - demenca - pritožba zoper sklep - rok za odločitev o pritožbi
Izpolnjene so vse predpostavke za izrek ukrepa zadržanja in zdravljenja (brez privolitve) na oddelku pod posebnim nadzorom, kakor to predvideva 39. v zvezi s 53. členom ZDZdr.