KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00042536
KZ-1 člen 34, 211, 211/1, 211/2. ZKP člen 16, 18, 18/1, 252, 252/4, 311, 311/3, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1. ZS člen 54, 54/1, 54/2. URS člen 22, 29.
poskus kaznivega dejanja - kaznivo dejanje goljufije - zavarovalniška goljufija - fingirana prometna nesreča - pripravljalna dejanja - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec - odredba sodnika - pristojnosti strokovnega sodelavca - zaslišanje priče izven glavne obravnave - odredba o postavitvi izvedenca - pravica do poštenega sojenja - pravica do učinkovite obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - branje zapisnika o prejšnjem zaslišanju priče v soglasju s strankami - konkretizacija zakonskih znakov - direktni (obarvan) naklep - goljufiv namen - odločba o premoženjskopravnem zahtevku - sprememba odločbe
Prav tako je zadostno konkretiziran goljufivi namen obdolžencev, ki je samostojni zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja. Poseben namen obdolžencev (dolus coloratus), torej namen sebi ali drugemu pridobiti protipravno premoženjsko korist, je podan, kadar oseba, ki zasleduje določeno premoženjsko korist, za povečanje lastnega ali tujega premoženja nima pravne podlage in se tega tudi zaveda.
Bistvo zavarovalniške goljufije je, da so inkriminirana le pripravljalna dejanja, ko je storilec v pravnem odnosu z zavarovalnico. Gre za fazo ravnanj pred izvršitvijo oziroma začetkom izvrševanja goljufije, pri čemer so kazniva tista, ki so alternativno našteta v drugem odstavku 211. člena KZ-1. Obdolženki se v konkretnem primeru očita, da je z namenom, da bi drugim pridobila protipravno premoženjsko korist, lažno prikazala škodni dogodek.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00043890
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1, 150, 153, 153/2, 171, 179, 179/1, 179/2.. ZVZD-1 člen 5, 12, 12/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - soprispevek oškodovanca - nevarna stvar - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina
Tožnica je delo opravljala na stroju - štanci. Pod stroj je položila krpe, ki vpijejo olje, ki kaplja iz stroja na tla. Tožnica je ob nezgodi krpe polagala tako, da jih je nameščala skozi odprtino med obema stopnicama, za katerima se je nahajala vrteča se os. Pri tem se je z glavo toliko približala vrtečemu se delu stroja, da ji je ta zagrabil njene lase, pri tem pa ji je skoraj celotno lasišče potegnilo z glave.
Glede temelja odškodninske odgovornosti pritožbe tožnica v pritožbi pravilno navaja, da je sekalni stroj — štanca med obratovanjem in vzdrževanjem oziroma čiščenjem nevarna stvar, delo na njem pa predstavlja delo s povečano nevarnostjo za nastanek škode.
Glede na vsebino odredbe z dne 20. 3. 2020, opr. št. V K 30774/2016, v kateri je okrožni sodnik izvedencu odredil, da izvedensko mnenje izdela na podlagi spisovnega gradiva iz predmetnega spisa ter drugih podatkov (list. št. 217), pri čemer ni konkretiziral na katere listine iz spisa naj se izvedenec omeji pri izdelavi mnenja oziroma ni uporabil možnosti, da izvedencu dostavi le relevantne listine, sodišče druge stopnje ne more oporekati tehtnosti pritožbene trditve, da gre zgolj za subjektivno oceno prvega sodišča, ki ni podkrepljena z ustrezno argumentacijo.
Pritožnik se ne more sklicevati na nepoznavanje prava oziroma konkretno, da je ″mislil, da se vikendi ne štejejo‶ v z zakonom predpisan pritožbeni rok, saj v skladu s splošnim pravnim načelom (ignorantia iuris nocet) nepoznavanje prava škoduje.
ZST-1 člen 11, 11/4, 34a, 34a/1, 34a/2, 34a/3, 34a/7. ZPP člen 11.
ugovor zoper plačilni nalog - prepozen ugovor - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - začetek teka roka za plačilo sodne takse - denarna kazen - zloraba pravic - pravni interes za pritožbo
Ker je ugovor prepozen, se sodišče prve stopnje v vsebinsko presojo in s tem v utemeljenost ugovora pravilno ni spuščalo.
Iz izrecne določbe četrtega odstavka 11. člena ZST-1 izhaja, da pravna oseba ne more biti oproščena plačila takse, ki znaša do vključno 44 EUR. Že sam zakon torej ne daje možnosti, da bi sodišče sploh lahko odločalo o oprostitvi sodne takse do višine 44 EUR, saj morajo pravne osebe sodno takso do te višine plačati in jim oprostitev niti ni omogočena.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje samo zapisalo, da je v tem postopku M. V. prvič vložil ugovor zoper plačilni nalog in predlog za oprostitev plačila sodne takse, le na podlagi dejstva, da je bilo pritožniku v drugem sodnem postopku s sodnimi odločbami že pojasnjeno, da je ugovor, ki je vložen po poteku 8-dnevnega roka, prepozen in da predloga za oprostitev sodne takse ne more vložiti, če gre za sodno takso do višine 44 EUR, po presoji pritožbenega sodišča to samo po sebi in v takih okoliščinah primera ni mogoče šteti in zaključiti, da z vložitvijo ugovora in predloga za oprostitev sodne takse v tem postopku pritožnik zlorablja pravice.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00042433
KZ-1 člen 160, 160/1, 160/2. ZKP člen 277, 277/1.
opis kaznivega dejanja - žaljiva obdolžitev - zasebna tožba
V nadaljevanju pritožbeno sodišče ugotavlja, da je kaznivo dejanje žaljive obdolžitve mogoče izvršiti le z zatrjevanjem ali razširjanjem določenih dejstev. Take izjave o dejstvih je treba razmejiti od vrednostnih sodb, za katere je značilna prvina mišljenja in zavzemanja stališč ter so tako zaznamovane s subjektivnostjo. V konkretnem primeru pa iz vsebine inkriminiranih člankov, kar je povzeto v izreku zasebne tožbe, izhaja, da obdolženki nista postavljali trditev o določenih dejstvih, oziroma trditve niso bile izjavljene brezpogojno, zato izjave kot so "sumiti, vprašljivo je" in podobno ne konstituirajo obstoja žaljive obdolžitve.
Pritožbeno sodišče pa v nadaljevanju še poudarja, da je poleg besedila izjave potrebno upoštevati tudi njen celoten kontekst in vsakokratne spremljevalne okoliščine, to je glede na celoten kontekst podanih oz. zapisanih inkriminiranih izjav v času zdravstvene epidemije, ki je tudi naveden v izreku zasebne tožbe. Pri tem so bile izjave podane zaradi preverjanja porabe javno proračunskih sredstev za nabavo zaščitnega materiala, za katerega je vladal velik javen interes in zato je potrebno besede oziroma besedne zveze preverjati tudi v luči teh razmer in zanimanja in pričakovanja javnosti. Zato se pritožbeno sodišče strinja, da je potrebno morebitno žaljivost oceniti tudi glede na vsebino celotnega objavljenega prispevka, pri čemer pritožbeno sodišče še dodaja, da ne v besedah niti v besednih zvezah ni podcenjevanja ali drugih oblik negativne sodbe o zasebni tožilki.
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. OZ člen 82, 82/1, 82/2, 280, 280/1. ZDDPO-2 člen 68, 68/2, 70, 70/1, 70/1-3. ZDavP-2 člen 58, 58/1, 58/1-1, 70, 70/1.
izvršilni naslov - izrek izvršilnega naslova - sodna poravnava - načelo formalne legalitete - bruto ali neto znesek - izpolnitev obveznosti - davek - davčna obveznost - obračun davka - davčni odtegljaj - plačnik davka - plačilo davčnega odtegljaja za upnika s strani dolžnika - razlaga pogodbenih določil - razlagalna pravila
V primeru, ko iz izvršilnega naslova izhaja obveznost plačila denarnega zneska, ki je po zakonu obdavčen, je ob upoštevanju kogentne davčnopravne zakonodaje tako obveznost treba izpolniti tako, da se del denarne obveznosti, ki ustreza višini davčnega odtegljaja za plačilo davkov v zvezi s prejetim dohodkom, v imenu in za račun upnika nakaže neposredno osebi, ki jo določa zakon, preostali del pa upniku v njegovo neposredno razpolaganje.
Morebiten drugačen pravni režim upoštevanja davčnih obveznosti bi morali stranki jasno in izrecno opredeliti v sodni poravnavi, iz katere pa ne izhaja, da bi se stranki dogovarjali karkoli o obsegu terjatve z vidika bruto ali neto zneska. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je bilo nadomestilo dogovorjeno v bruto znesku in da je dolžnik s tem, ko je kot plačnik davka za upnika plačal davčni odtegljaj in upniku nakazal za davek znižani znesek (plačilo davka in nakazilo preostanka zneska upniku med strankama niti ni sporno), svojo obveznost pravilno izpolnil.
Pogodbena določila se uporabljajo tako, kot se glasijo, nadaljnje razlagalno pravilo, to je skupni namen strank, pa je mogoče uporabiti šele v primeru, če gre za sporna določila. Določilo je sporno takrat, kadar mu stranki pripisujeta različen pomen oziroma kadar ena stranka trdi, da ima določen pomen, druga pa, da je njegov pomen drugačen. Vendar zgolj subjektivno dojemanje strank ne igra odločilne vloge - kot sporne določbe je namreč treba razumeti le tiste, ki glede na besedilo, včasih pa tudi glede na kontekst, v katerem so oblikovane, objektivno vzeto dopuščajo več različnih razlag. Dodatna razlaga je torej potrebna le, če je sodna poravnava objektivno nejasna oziroma dvoumna, višje sodišče pa ugotavlja, da v obravnavanem primeru temu ni tako in je poravnavo mogoče objektivno razumeti le na en način.
spor majhne vrednosti - ugovor zoper plačilni nalog - sodni spis
Tožena stranka očita, da je izpodbijani sklep preuranjen, saj sodišče prve stopnje naj še ne bi odločilo o njenem ugovoru zoper izdani plačilni nalog. To ne drži. V sodnem spisu namreč ni podatkov, da bi tožena stranka zoper plačilni nalog vložila ugovor.
nagrada in stroški začasnega zastopnika - odmera nagrade odvetniku - začasni zastopnik - odvetniške storitve - vrednost zapuščine - pregled listin - pristop na narok - stroški za pristop na narok - odvetniška tarifa - imenovanje in razrešitev začasnega zastopnika
V 2. točki Tarifne številke 39 OT je predvidena nagrada 50 točk za preglede spisov, listin in druge dokumentacije ter za sestavo poročila o pregledu in sicer za vsake začete ure 50 točk. OT torej ne določa nagrade zgolj za pregled vsake listine, ampak enotno nagrado za sestavljeno storitev pregleda in sestave poročila.
Ni mogoče pritrditi razlogom sodišča prve stopnje, da odvetniška tarifa ne določa nagrade za pristop na narok. Takšna storitev v OT res ni posebej ovrednotena, jo je pa mogoče umestiti med storitve določene v 1. točki tarifne številke 46, ki določa, da se storitve, ki so odvisne zlasti od porabljanega časa in v tarifi niso posebej ovrednotene, ovrednotijo za vsake začete pol ure po 50 točk.
oporočno dedovanje - lastnoročna oporoka - oporočiteljeva volja - spor o dejstvih - napotitev dediča na pravdo - oporočno razpolaganje - določitev volilojemnika - stroški pogreba - dedni naslov - odgovornost za zapustnikove dolgove
Oporoka je enostranska, preklicna in strogo oblična izjava volje zapustnika, s katero ta razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. Zapustnik mora v trenutku izjave hoteti narediti oporoko. Ni odločilno, ali je izjava naslovljena kot oporoka in ali je v njej postavljen dedič, odločilna je vsebina izjavljene volje, ki mora biti takšna, da ustreza vsebini oporoke (vsebini oporočnega razpolaganja s premoženjem). Za razpolaganje s premoženjem gre v vseh primerih, ko nameni oporočitelj za primer smrti svojemu premoženju drugačno usodo, kot bi mu šla, če bi nastopilo dedovanje po zakonu.
Na to, da je zapustnica razpolagala s svojim premoženjem za primer smrti v korist A. A., kaže zapis o določitvi volil.
ZIZ člen 225, 225/1, 226, 226/1, 268, 272. EZ-1 člen 147, 154, 154/3. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (2007) člen 27, 27/1, 45, 45/1.
regulacijska začasna odredba - priklop električne energije - motenje posesti - sredstvo izvršbe - nenadomestno dejanje - nadomestno dejanje - soglasje za priključitev na električno omrežje - dobava električne energije - denarna kazen kot sredstvo izvršbe
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da tožnik lahko sam uredi vse pri elektro omrežju, da se ponovno priklopi na javno električno omrežje. Toženka kot lastnica mora skleniti pogodbo z elektro podjetjem in njeno ravnanje je nenadomestljivo. Sodišče ne more pooblastiti tožnika, da sam ureja pri elektro podjetju vse za priklop, ampak to lahko zahteva od toženke in jo prisili v ravnanje s penali.
V primeru, če upnik ne predlaga ustreznega sredstva izvršbe, predlog za izdajo začasne odredbe šteje za neutemeljenega in se ne vrača v popravo.
OZ člen 131, 171, 171/1. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 19. ZDR-1 člen 35.
padec po stopnicah - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo delavec utrpi na delu - varstvo in zdravje pri delu - protipravno ravnanje - soprispevek delavca - trditvena podlaga - sodni izvedenec
Glede na tožnikov opis nenadnosti dogodka je sodišče pravilno presodilo, da bi morebitna ograja oziroma oprijemalo lahko preprečila tožnikov padec ali vsaj zmanjšala njegovo škodo.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - objektivna nevarnost - obstoj nevarnosti, da bo terjatev onemogočena ali znatno otežkočena - konkretizirana nevarnost - konkretna ravnanja dolžnika - težko nadomestljiva škoda - neznatna škoda - možnost uporabe - hujše neugodne posledice
Za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve zadošča objektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena, vendar mora biti ta dejanska in konkretizirana. Zgolj dejstvo, da bi lahko toženka v primeru, če bi ji bilo omogočeno prosto razpolaganje z nepremičninami, z njimi razpolagala, jih odtujila ali obremenila z zastavno pravico, ne zadošča, saj je to vsakdanja možnost vsakega lastnika.
SPZ člen 68, 115, 116, 116/1, 116/1-1. SZ-1 člen 23, 29, 29/2, 29/3. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli člen 10, 10/5. ZGO-1 člen 2. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 13.
stroški uporabe skupne stvari - solastnina na skupnih delih - idealni delež solastnika - pogodba o medsebojnih razmerij - spor majhne vrednosti - stroški ogrevanja - izdelava fasade
Toženka je lastnica stanovanja, z ustreznim deležem solastnine na skupnih prostorih in napravah v večstanovanjskih hišah in je zato v skladu z 68. členom Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) dolžna nositi stroške uporabe, upravljanja in druga bremena, ki se nanašajo na celo stvar, v sorazmerju z velikostjo svojega idealnega deleža (115. člen SPZ) in tudi za svoj del v okviru meril, dogovorjenih s pogodbo o medsebojnih razmerjih (1. alineja prvega odstavka 116. člena SPZ).
terjatev za plačilo nepremoženjske škode - smrt oškodovanca v teku postopka na prvi stopnji - podedljivost terjatve - dedovanje terjatve za nepremoženjsko škodo - prehod terjatve za povrnitev nepremoženjske škode na dediče - položaj dediča - osebna terjatev - nepremoženjska škoda - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - dokazovanje škode - odločba ustavnega sodišča o razveljavitvi zakonske določbe
Ustavno sodišče RS je v odločbi U-I-213/15-135 razveljavilo 184. člen OZ, saj je bil v neskladju z načelom enakosti pred zakonom po drugem odstavku 14. člena URS.
Oškodovanec je z vložitvijo tožbe nepremoženjsko škodo, ki mu je nastala zaradi škodnega dogodka, ovrednotil v denarni vrednosti in od oškodovalca zahteval plačilo konkretnega in natančno postavljenega denarnega zneska. Na ta način je svoji strogo osebni terjatvi določil premoženjsko vrednost. Z vložitvijo tožbe se je torej oškodovančeva strogo osebna terjatev v zadostni meri materializirala, da je le-ta postala podedljiva.
Zaslišanje tožnika ni edini dokaz, s katerim lahko tožnik dokazuje obstoj in obseg telesnih in duševnih bolečin. Oškodovanec (tožnik) je umrl po vložitvi tožbe in pred razpisom naroka, torej preden bi bil lahko v postopku zaslišan. Iz tega razloga je bilo prvostopenjsko sodišče primorano subjektivni element tožbenih navedb ugotavljati z drugim predlaganim dokazom tožeče stranke.
Med tožnikom in tožencem ni bila sklenjena posojilna pogodba. Pogodba je bila sklenjena med tožnikom in družbo po posredovanju toženca kot finančnega svetovalca zakonitega zastopnika družbe.
Toženec je bil posrednik in ne vlagatelj v družbo. Posrednik si prizadeva najti in spraviti v stik z naročiteljem osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe, naročitelj pa se zavezuje, da mu bo za to dal določeno plačilo, če bo pogodba sklenjena.
Šlo je za dogovor med pogodbenima strankama posredniške pogodbe (tožencem in družbo) o plačilu za posredovanje v obliki prepisa polovičnega deleža družbe v zameno za toženčev angažma pri iskanju investitorja – tožnika, ki pa se je izjalovil.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00042172
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2. OZ člen 275, 1028.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - postopek za izdajo začasne odredbe - hiter postopek - izvajanje dokazov - dokazni standard v postopku izdaje začasne odredbe - dokazni standard verjetnosti - trditvena in dokazna podlaga - neobvezna izvedba naroka - obstoj verjetnosti terjatve - povračilni zahtevek - poroštvo - subrogacija - plačilo obratovalnih stroškov - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - odtujitev nepremičnine - razpolaganje s premoženjem - premoženjsko stanje dolžnika
Eno temeljnih načel postopka zavarovanja je načelo hitrosti postopka. Načelo kontradiktornosti se lahko vzpostavi šele v ugovornem postopku. Sodišče namreč lahko izda sklep o začasni odredbi zgolj na podlagi podatkov, ki izhajajo iz predloga, še preden se o njih izjavi dolžnik. Z ugovorom pa je dolžniku omogočeno, da se izjavi o upnikovih (tožnikovih) pravnorelevantnih navedbah in dokazih. O ugovoru nato sodišče odloči na podlagi trditvene in dokazne podlage obeh strank. Dokazni standard za odločanje o postopku zavarovanja je nižji kot pri izdaji sodbe. Zadošča standard verjetnosti. Ker mora sodišče postopek zavarovanja izvesti hitro, odloči o izpolnjenosti zakonskih pogojev za izdajo začasne odredbe na podlagi tistih dokazov, katerih izvedba je čimhitrejša. To so praviloma listinski dokazi. Izvajanje ustnih dokazov je praviloma pridržano za odločitev o tožbenem zahtevku v pravdi, kar je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, ko je v obravnavanem primeru v okviru podane trditvene in dokazne podlage obeh strank in glede na materialnopravni pogoj izpolnjenosti standarda verjetnosti pravilno zavrnilo izvajanje predlaganih ustnih dokazov. Izvedba naroka namreč v postopku zavarovanja ni obvezna. Sodišče ga izvede le, če ugotovi, da je razpis naroka smotrn.
Za subjektivno nevarnost po drugem odstavku 270. člena ZIZ mora biti izkazano konkretno ravnanje dolžnika, ki ima lahko za posledico otežitev ali preprečitev možnosti, da bi upnik dejansko prišel do poplačila terjatve.
poziv sodišča k dopolnitvi tožbe - manjkajoče listine - priloge tožbe - pravne posledice nedopolnitve - fikcija umika
Poziv sodišča na predložitev manjkajočega števila izvodov prilog k tožbi je temeljil na določbi prvega odstavka 106. člena ZPP in petega odstavka 108. člena ZPP. Ker tožnik vseh manjkajočih izvodov prilog tudi po pozivu sodišča ni predložil, je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da se v izreku izpodbijanega sklepa naštete priloge štejejo za umaknjene.
začasno skrbništvo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasni skrbnik - stroški odvetnika - odvzem poslovne sposobnosti - odvetniška tarifa
Ker inštitut postavitve odrasle osebe pod skrbništvo po določbah DZ nadomešča postopek odvzema poslovne sposobnosti, ki se je vodil na podlagi prej veljavnega ZNP, je sodišče prve stopnje za odmero stroškov začasnega skrbnika pravilno uporabilo tarifno številko 24 OT, ki določa nagrado v postopku za odvzem poslovne sposobnosti.