uporabnina za nepremičnino - uporaba nepremičnine brez pravne podlage - soglasje o uporabi - posest nepremičnine - dobroverni posestnik - nepošteni posestnik - vrnitev plodov - izgubljeni dobiček - izvedensko mnenje - dokaz s sodnim izvedencem - oddajanje nepremičnine v najem - vgradnja pohištva
V konkretnem primeru, ko je objekt lastninske pravice stanovanje, so plodovi stvari civilni in jih predstavlja uporabnina. V zvezi z nedobrovernim posestnikom pa sodna praksa za osnovni kriterij pri presoji koristi praviloma jemlje tisto korist, ki bi jo nepošteni posestnik lahko imel od stvari, pri čemer pravica izključnega lastnika do uporabnine ni odvisna od tega, kako nedobroverni posestnik izkorišča oziroma ne izkoristi tujo stvar.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046131
KZ-1 člen 186, 186/2.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - ocena verodostojnosti izpovedbe - dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je dokazno oceno sprejelo po skrbnem pretehtanju vseh izvedenih relevantnih dokazov, torej je tehtalo vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi, in na tej podlagi vsa odločilna dejstva pravilno ugotovilo in sprejelo tudi pravilne dokazne zaključke glede ravnanja obtoženca in njegove krivde, ki jih je utemeljilo z razumnimi in življenjsko sprejemljivimi razlogi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00043240
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 187, 239, 239/2, 921, 964, 965. ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 286, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZGO-1 člen 76, 77, 83.
zavarovanje pred odgovornostjo - odškodninska odgovornost zavarovanca - direktna tožba oškodovanca - direktna tožba proti zavarovalnici - zavarovalno kritje - pogodba o delu - podjemna pogodba - vdor vode - popravilo strehe - sanacija - odgovornost izvajalca - dolžnostno ravnanje - potrebna skrbnost - opustitev dolžne skrbnosti - temelj odškodninske odgovornosti - objektivna odškodninska odgovornost - poslovna odškodninska odgovornost - solidarna odškodninska odgovornost naročnika in izvajalca del na nepremičnini - očitek protispisnosti - obrazloženost sodbe - prekluzija - postavitev novega izvedenca - neizvedba dokaza
Izvajalec del je ravnal v skladu z dolžno skrbnostjo, saj je objekt pred sanacijo strehe zaščitil po pravilih stroke. Objektivno je mogoča tudi večja zaščita, ki pa že presega standard dolžne skrbnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00044312
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 7, 212, 339, 339/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda z delovnim strojem - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna stvar - delo s strojem - krivdna odškodninska odgovornost - elementi odškodninskega delikta - nedopustno ravnanje - protipravno ravnanje delodajalca - opustitev dolžnega ravnanja - varno delovno okolje - navodila za varno delo - izključna odgovornost oškodovanca - trditveno in dokazno breme - prekoračitev trditvene podlage tožbe - dokazni postopek - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V okoliščinah konkretnega primera, ko je bilo tožnici naročeno, na kakšen (varen) način mora odpraviti zastoj kondenzatorja, iz obratovanja stroja ne izhaja neobičajno velika škodna nevarnost in zato v konkretnem primeru sam po sebi ni nevaren. S krivdnim ravnanjem ustvarjena nevarnost ne pomeni, da je stvar že sama po sebi nevarna.
Za uspešno uveljavljanje odškodninskega zahtevka morajo biti kumulativno podani vsi elementi odškodninskega delikta: nedopustno oziroma protipravno ravnanje, nastanek škode ter vzročna zveza med ravnanjem in škodo; povzročitelj pa se lahko odgovornosti razbremeni, če dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde. Prvi in glavni element je obstoj nedopustnega ravnanja povzročitelja škode. Tožeča stranka mora zato najprej trditi, nato pa dokazati, v čem naj bi bilo ravnanje delodajalca nedopustno. Na njej je trditveno in dokazno breme glede odločilnega dejstva. Delodajalec je tisti, ki je primarno dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev, v ta namen jim mora zagotoviti varno delovno orodje oziroma stroje, in izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev v delovnem procesu. Varno delovno okolje je delodajalec dolžan zagotoviti z ustreznim delovnimi sredstvi, s katerimi se delavci rokujejo, in delovnim okoljem, tudi z ustreznimi opozorili/navodili, organizacijo dela in nadzorom. Delavec pa je tudi sam dolžan (pri delu z določeno stvarjo) ravnati previdno in skladno z navodili in napotki delodajalca.
Trditvena podlaga je okvir spora, brez katerega nasprotna stranka nima možnosti kvalitetne obrambe, sodišče pa nima podlage za izpeljavo dokaznega postopka. Če stranka ne ponudi ustrezne trditvene podlage, je kakršnokoli izvajanje dokazov odveč, naj gre za listinske dokaze ali za zaslišanje prič. Dokazi ne morejo nadomestiti trditev, temveč morajo biti trditve podane v postopku pred sodiščem na način, da jih je mogoče upoštevati v okviru trditvene podlage.
Tožnica ni trdila, da bi se delo, ki ga je opravljala škodnega dne, običajno opravljalo na način, kot se ga je lotila tisti dan, in da bi to delodajalec dopuščal. Ni zatrjevala, da bi delodajalec dopuščal, da bi delala pri odprtih drsnih vratih na stroju v času njegovega delovanja brez popolne in pravilne izklopitve stroja. Prav tako ni trdila, da se kaže opustitev dolžnega ravnanja v opustitvi (stalnega) nadzora nad (nepravilnim) rokovanjem s strojem. Glede na tožbene trditve tožnice tako sodišče ni imelo podlage, da bi ugotavljalo dejstva, da naj bi bila stalna praksa delodajalca tožnice, da so delavci delali pri odprtih vratih na delujočem stroju, da delavcev na to nepravilnost delodajalec ni opozarjal in da ni zagotovil stalnega nadzora nad delavci.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046878
KZ-1 člen 46, 51, 51/2, 308, 308/3.
prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - priznanje krivde - odmera kazenske sankcije - višina kazni - olajševalne okoliščine - posebne olajševalne okoliščine - omilitev kazni
Okoliščine kot so obžalovanje, sramovanje, mladost in nekaznovanost same zase nimajo narave posebne olajševalne okoliščine, vendar iz izpodbijane sodbe ne izhaja, da je sodišče prve stopnje vsem tem posebej naštetim olajševalnim okoliščinam dalo posebno olajševalni pomen, ampak je jasno razbrati, da je skupek olajševalnih okoliščin v povezavi s priznanjem krivde pridobil tako kvaliteto posebno olajševalnih okoliščin, da je utemeljen zaključek o pravilnosti odločitve, da je treba kazen (še dodatno) omiliti.
najemna pogodba - najem poslovnih prostorov - prenehanje najemne pogodbe - neupravičena obogatitev - uporabnina - prenos pogodbe - uporaba tuje stvari v svojo korist - aktivna legitimacija najemnika - imetnik
Zahtevek na plačilo uporabnine ne pripada le lastniku. V konkretnem primeru je podana aktivna legitimacija najemnika poslovnih prostorov za plačilo uporabnine, ker je imel dovoljenje za oddajo v podnajem, tega pa se je tožena stranka zavedala, saj je bila tudi sama podnajemnica tožeče stranke.
izdaja zamudne sodbe - vročanje tožbe v odgovor - obvestilo o poskusu vročitve - vročanje sodnega pisanja - vročitev tožbe s fikcijo vročitve - nastop fikcije vročitve - rok za odgovor na tožbo - pričetek teka roka - računanje roka
Toženčev odgovor na tožbo je bil prepozen, zato je bila izdana zamudna sodba.
Tožencu je bila tožba vročena z nadomestno vročitvijo (s fikcijo vročitve), ki jo urejata tretji in četrti odstavek 142. člena ZPP.
Dan, ko je bila sodna pošiljka (tožba) dejansko puščena v hišnem predalčniku, je nebistven za računanje rokov. Za začetek teka roka ni odločilno dejstvo, kdaj je naslovnik pisanje prejel v hišni predalčnik. Skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP je fikcija vročitve nastopila s pretekom 15-dnevnega roka, saj toženec pisanja na pošti v tem roku ni dvignil. Pri tem pa je povsem nepomembno, če se ta rok izteče na soboto, nedeljo ali drug dela prost dan. Takšnemu stališču pritrjuje tudi načelno pravno mnenje občne seje VS z dne 14. 1. 2015, pa tudi sklepi VS RS I Up 214/2011, I Up 725/2011 in X Ips 96/2015.
priposestvovanje - dobroverna lastniška posest - kogentne določbe zakona - dobra vera - nedobrovernost - opravičljiva zmota - nepoznavanje prava - kmetijsko zemljišče - odobritev pravnega posla na upravni enoti
Upoštevaje konkretne okoliščine primera bi tožnika morala in mogla vedeti, da nista lastnika kupljenih nepremičnin, in torej nista bila v opravičljivi zmoti oziroma dobroverna. Ne samo, da se nista vknjižila, da davščine niso bile plačane in da predvidena parcelacija ni bila izvedena, kar naj bi bila po njunih lastnih navedbah posledica izmikanja prodajalca, temveč je bistveno predvsem to, da so se pogodbene stranke v sklenjeni pogodbi (izrecno) zavedale, da ni podane odobritve UE in se pogodba sklepa pod pogojem, da bo ta posel odobrila UE. Na podlagi vseh navedenih dejstev sta se tožnika morala in mogla zavedati, da nista pridobila lastninske pravice oziroma neveljavnosti sklenjenega posla, in torej nista imela dobroverne lastniške posesti, pa čeprav sta sklenila pogodbo, plačala kupnino in izvrševala posest. Trditev, da sta tožnika kmeta in da ni razloga, da UE enota ne bi odobrila posla, ne more spremeniti zaključka o njuni nedobrovernosti. Iz te trditve niso mogoči zaključki o opravičljivosti (utemeljenosti) njune zmote, pri čemer je odveč pripomniti, da odobritev UE ni vezana le na presojo statusa kmeta.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00042729
ZPND člen 3, 3/2, 3/3, 3/5, 3/8, 19, 22a, 22b, 22b/4. ZBPP člen 46. ZOdv člen 17, 17/5.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - fizično nasilje - psihično nasilje - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - zalezovanje - izrek ukrepov - prepoved približevanja zaradi nasilnih dejanj - psihiatrično zdravljenje - ljubosumje - brezplačna pravna pomoč
Znaki fizičnega nasilja so v konkretnem primeru izpolnjeni ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe pri žrtvi ali ne.
Ni odločilno, da udeleženca ne živita več skupaj, kakor tudi ne dejstvo, da se nasprotni udeleženec trenutno nahaja v priporu. Odločilna je okoliščina, da je treba glede na pretekla ravnanja nasprotnega udeleženca, zavarovati predlagateljico pred njegovim nasiljem, zato so mu bili izrečeni ukrepi, ki prepovedujejo udeležencu vsakršno srečanje ali vzpostavitev kontakta s predlagateljico.
odškodninska odgovornost - odgovornost stečajnega upravitelja - zastaranje odškodninske terjatve - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - stečajni upravitelj - stečajni postopek - protipravno ravnanje - objava na spletni strani AJPES - neizpodbojna zakonska domneva - oškodovanje družbenika - seznanjenost s škodo in storilcem - nastanek škode
V skladu z določilom četrtega odstavka 122. člena ZFPPIPP velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da se je stranka postopka zaradi insolventnosti ali druga oseba seznanila z vsebino sodne odločbe, vloge druge stranke v tem postopku ali drugega pravnega dejanja s potekom osmih dni po objavi tega pravnega dejanja.
Tožnica je za škodo in povzročitelja izvedela 1. 3. 2015, tožbo v zadevi pa je vložila 9. 4. 2018, to je po poteku tri letnega roka (352. člen OZ), zato je njen zahtevek za povračilo škode zastaran in ga je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo.
ZST-1 člen 1, 1/3, 19, 31, 31/1, 31/2, 32, 32/2, 34a, 34a/1. ZPP člen 44, 44/2, 44/3.
ugovor zoper plačilni nalog - podlaga za odmero takse - vrednost spornega predmeta - dopustnost pritožbe - posebna pritožba - določitev vrednosti spornega predmeta - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - ugotovitveni zahtevek - nedenarni zahtevki - izpodbijanje sklepa skupščine - doplačilo sodne takse
Sodišče druge stopnje najprej pojasnjuje, da je obravnavalo pritožbo tožeče stranke tudi glede uveljavljane zmotne določitve vrednosti spornega predmeta, čeprav je zoper odločitev o ugotovitvi prave vrednosti dopustna posebna pritožba samo, kadar se stranka ne more pritožiti zoper odločbo o glavni stvari. Ustavno skladna pa je razlaga določbe prvega odstavka 34.a člena ZST-1, ki dopušča presojo odmerjene višine sodne takse tudi iz v ugovoru navedenih razlogov, ki se nanašajo na sodno določeno vrednost predmeta postopka za odmero sodne takse.
Če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost predmeta oziroma zahtevka ocenila prenizko, ZST-1, kot specialen predpis, v 31. členu prav tako nalaga sodišču korektivno dolžnost, da na primeren način preveri in določi pravo vrednost predmeta oziroma zahtevka. Na tak način ravna tudi sodišče na ugovor druge stranke, da je navedena vrednost zahtevka oziroma predmeta nepravilna.
Pri ugotovitvenih in nedenarnih zahtevkih je vrednost spornega predmeta vezana na vrednost interesa, ki ga tožeča stranka zasleduje s posamezno tožbo.
Sklep o začasni odredbi je bil izdan za zavarovanje nedenarne terjatve po 272. členu ZIZ. Pogojev po 270. členu ZIZ za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve sodišče ni presojalo, saj je bil tudi predlog za izdajo začasne terjatve podan le glede nedenarne terjatve, tj. primarnega zahtevka. Ker je bilo o primarnem zahtevku že pravnomočno odločeno, je skladno s s tretjim odstavkom 278. člena ZIZ v zvezi s tretjo točko prvega odstavka 264. člena ZIZ podan razlog za ustavitev postopka in razveljavitev opravljenih dejanj.
varstvo lastninske pravice - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - protipravno vznemirjanje lastnika - vznemirjanje kot pravni standard - vodovodne naprave - vodovodna cev - poseg v tujo lastnino
Če kdo tretji protipravno vznemirja lastnika, in sicer kako drugače ne pa z odvzemom stvari, lastnik s tožbo zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje. Zakonski pojem vznemirjanja je pravni standard, ki ga opredeljuje pravna teorija v vsakem posameznem primeru pa ga napolni sodna praksa. Potreba po sodnem varstvu predpostavlja ugotovitev, da bo brez posredovanja sodišča verjetno prišlo do ponovnega posega v pravno varovano dobrino (do protipravnega vznemirjanja oziroma do njegove ponovitve). Trajno vznemirjanje pa tak sklep zaradi trajnosti omogoča samo po sebi in ga ni potrebno, ker izhaja že iz okoliščin primera, izkazati in predhodno zatrjevati.
Z napeljavo vodovoda po parceli tožeče stranke je bila njena lastninska pravica vznemirjena, ravnanje tožene stranke pa protipravno, saj brez pravne podlage ne sme izkoriščati toženkine lastnine tako, da jo obremeni s služnostjo vodovoda. Zato ima ravnanje tožene stranke vse elemente protipravnosti. Potrebo po sodnem varstvu pa predpostavlja ugotovitev, da je bila vodovodna napeljava v zemljišče tožeče stranke vkopana sedem let, kar ustreza pojmu trajno vznemirjanje.
Večkratno škropljenje trave s strupom predstavlja protipravno ravnanje in ni moglo biti opravljeno v dobri veri, saj je tožena stranka škropila preko ograje, ki je štirideset let predstavljala mejo med sosednjima zemljiščema.
dedovanje - zapuščina - lastnina zapustnika - lastninska pravica - neusklajenost dejanskega in zemljiškoknjižnega stanja - zemljiška knjiga
V primeru neusklajenega zemljiškoknjižnega in dejanskega stanja se zapuščinsko sodišče ne more sámo odločati o lastništvu oziroma o tem, ali določene nepremičnine spadajo v zapustnikovo zapuščino ali ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00042581
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 23, 27, 33. ZGD člen 258, 258/1, 258/2, 449, 449/1. ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2. OZ člen 352, 352/1, 352/2, 353, 353/1, 353/2, 366, 366/2, 367, 367/2. KZ člen 244, 244/1. ZPP člen 8, 212, 216, 216/1.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - odškodninski zahtevek proti poslovodjem in družbenikom - odškodninska odgovornost članov vodenja - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - nasprotje interesov - okoliščine konkretnega primera - povezane osebe - transferne cene - davčni inšpekcijski nadzor - davčna odločba - opustitev dolžne skrbnosti - nastanek in višina škode - dejanski dodatni stroški - zastaranje odškodninskega zahtevka - predhodno vprašanje - obstoj kaznivega dejanja - pretrganje zastaranja kazenskega pregona - premoženjskopravni zahtevek - sklep o ustavitvi postopka - trditveno in dokazno breme - prosti preudarek sodišča - domneva nedolžnosti v pravdnem postopku - načelo sorazmernosti
Poslovodja je skladno z določilom prvega odstavka 258. člena ZGD dolžan s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika izpolnjevati svoje poslovodstvene naloge. Torej je odgovoren za gospodarno poslovanje pravne osebe. Tako je vsako nerazumno odstopanje od gospodarnega poslovanja lahko podlaga za odškodninsko odgovornost poslovodje, če pri tem poslovodja ni ravnal s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika ter so izpolnjeni tudi ostali elementi odškodninske odgovornosti. Ali je podana odškodninska odgovornost poslovodje zaradi negospodarnega poslovanja, pa je treba presojati v vsakem primeru posebej upoštevajoč vse pravno odločilne okoliščine primera. Glede na navedeno tožena stranka ne more uspeti s pritožbenimi trditvami, da iz določil ZGD, pogodbe o zaposlitvi in navodil lastnikov ni izhajala njena dolžnost preveriti ustreznost sklenjenih in utečenih dogovorov ob prevzemu funkcije zakonite zastopnice. Le ta namreč izhaja iz obveznosti izpolnjevanja poslovodstvenih nalog s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika.
Tožena stranka bi morala biti še posebej pozorna, da njeni interesi in interesi z njo povezanih oseb niso v nasprotju z interesi ali dolžnostmi družbe, v kateri nastopa kot zakonita zastopnica. Torej bi morala v tem primeru, ko ni obstajala generalna pogodba in niti ni bil predhodno sklenjen dogovor o cenah ob prinosu računov v podjetje pred njihovo likvidacijo preveriti konkurenčnost cen. To še toliko bolj velja zaradi možnega nasprotja interesov. Tega pa tožena stranka ni storila. Zato je s svojo pasivnostjo (opustitvijo dolžne skrbnosti) kršila svoje poslovodske obveznosti.
Sodišče lahko odloča le v okviru trditvene podlage strank, saj je le tako zagotovljeno enako obravnavanje strank in spoštovanje njihovih procesnih pravic (npr. zagotovitev možnosti kvalitetne obrambe).
Dokler traja kazenski postopek zoper povzročitelja škode, odškodninski zahtevek ne more zastarati prav spričo določbe o pretrganju njegovega zastaranja, pri čemer uporaba te določbe ne more biti odvisna od izida kazenskega postopka.
Sodišče v kazenskem postopku nima pooblastila za zavrnitev premoženjskopravnega zahtevka, temveč v primerih, ko mu ne ugodi, oškodovanca napoti na pravdo, ki jo mora začeti v treh mesecih od pravnomočnosti sklepa.
Sklep o ustavitvi kazenskega postopka zaradi zastaranja kazenskega pregona ne predstavlja nobene od odločitev kazenskega sodišča na katero bi bilo pravdno sodišče vezano. O predhodnem vprašanju, odločilnem za presojo zastaranja odškodninskega zahtevka, torej na matičnem področju z navedenim sklepom ni bilo vsebinsko odločeno. Zato lahko pravdno sodišče v tem primeru obstoj kaznivega dejanja ugotavlja v pravdnem postopku kot predhodno vprašanje, če s tem ne krši domneve nedolžnosti povzročitelja škode.
Sodišče prve stopnje je obtoženca spoznalo za krivega na podlagi novele Kazenskega zakonika (KZ-1G), ki ga izpostavlja pritožnica in je kazen odmerilo in omililo v skladu z omilitvenimi določili, ki se z novelo KZ-1G niso spremenile. Nobene podlage ni za pritožbeno navedbo, da je sodišče prve stopnje ocenilo, da je določba 308. člena KZ-1G oziroma predpisana zaporna kazen protiustavna, zato je ta pritožbena navedba odveč. Pritožnica trdi, da je sodišče prve stopnje olajševalnim okoliščinam dalo preveliko težo in ocenjuje, da te ne predstavljajo posebnih olajševalnih okoliščin. To je nerazumljivo, saj je sama tožilka predlagala (enako predlaga v pritožbi) omiljeno kazen, kar pomeni, da tudi pritožnica ocenjuje, da je podana posebna olajševalna okoliščina, ki se najmanj kaže v priznanju krivde na predobravnavnem naroku ter v odsotnosti obteževalnih okoliščin, ki bi omilitev kazni omajala.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-3, 40. ZPreZP-1 člen 38, 39, 39/1.
izvršnica - izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - ugovorni razlog - zapadlost terjatve - sredstvo in predmet izvršbe
Ker je izvršnica izvršilni naslov (ki je po učinkih blizu neposredno izvršljivemu notarskemu zapisu), je izvršilno sodišče nanjo po načelu stroge formalne legalitete vezano. Navedeno pomeni, da izvršilno sodišče ne more presojati pravilnosti v izvršnici navedene zapadlosti terjatve, kolikor je ta z ugovorom zoper sklep o izvršbi izpodbijana z dejstvi, ki so ob nastanku izvršnice že obstajala.
Zakon izvršnici podeljuje lastnost izvršilnega naslova in če upnik na njeni podlagi predlaga izvršbo, se uporabljajo določbe ZIZ, vključno s sredstvi in predmeti, s katerimi naj se izvršba opravi.
Prva toženka utemeljeno izpodbija sklep sodišča prve stopnje in navaja, da je sodišče prve stopnje dne 18. 2. 2020 izdalo sodbo opr. št. Pd 66/2017 in ta sodba, kar se tiče zahtevka zoper prvo toženko, nima narave vmesne sodbe, ampak gre za končno sodbo. V II. točki izreka sodbe je zahtevek zoper prvo toženko zavrnjen in je s tem postopek zoper prvo toženko zaključen. Zato bi moralo sodišče njenemu predlogu ugoditi in odločiti o stroških postopka prve toženke.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00044820
OZ člen 131.. ZDR-1 člen 149, 150, 153, 153/1, 153/2, 153/3, 179, 179/1.. ZVZD-1 člen 3, 3/2, 3/2-2, 5, 5/1, 39.. ZGO-1 člen 83.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odškodninska odgovornost - delna odgovornost - soprispevek delavca k škodnemu dogodku
Ob pravilni uporabi materialnega prava je potrebno zaključiti, da je škoda, ki je nastala tožniku, v višini 40 % posledica tožnikove neskrbnosti, saj se ne bi smel povzpeti za prevzem visokotlačne cevi po armaturni mreži, v preostalem pa je zanjo odgovorna druga toženka, saj ni poskrbela za varne razmere na gradbišču in ni preverila, ali podizvajalec skrbi za ustrezen nadzor na gradbišču.