CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00041985
DZ člen 138, 138/1, 141, 161, 162, 162/1, 162/1-3, 173, 173/1. ZPP člen 214, 214/1, 214/4.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - dodelitev otroka - varstvo koristi otroka - stiki otrok s starši - preselitev zakonca in otrok - izvrševanje stikov - enakopravnost staršev pri izvajanju stikov - preživnina otrok - priznanje sklopa dejstev - začasne odredbe v družinskih sporih - začasna odredba o stikih - odvzem pravice do stikov - omejitev pravice do stikov - COVID-19 - restriktiven pristop - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Pri odločanju o dodelitvi otrok je bolj pomembno, da so otroci dodeljeni v vzgojo in varstvo tistemu od staršev, ki ima boljše starševske kapacitete, kot tistemu, pri katerem bi imeli boljše stanovanjske pogoje. Drugačna odločitev bi bila v nasprotju s temeljnim načelom, ki mora prevevati vsako odločanje o otrokovih pravicah - načelom njihove koristi.
Vrhovno sodišče RS je zavzelo načelno stališče, da naj oba roditelja skrbita za prevoze otrok na stike in s stikov, pri čemer ni odločilna finančna plat tega vprašanja, ampak to, da sodelovanje obeh staršev pokaže otrokom, da pri izvrševanju stikov sodelujeta in sta v odnosu do njih enakopravna.
Le če je nujno, se v skladu s prvim odstavkom 173. člena DZ enemu ali obema od staršev omeji ali odvzame pravico do stikov, če je otrok zaradi teh stikov ogrožen in je mogoče le z omejitvijo ali z odvzemom pravice do stikov v zadostni meri zavarovati njegove koristi. Poseg v pravico do stikov je hud poseg ne le v starševsko skrb oziroma pravico, temveč v prvi vrsti v pravico otrok, da imajo (redne in kontinuirane) stike s tistim od staršev, s katerim ne živijo, da na ta način ohranjajo povezanost in z njim vzdržujejo čim bolj poln odnos. Okoliščina, da je (bila) v državi razglašena epidemija COVID-19, sama po sebi ni razlog za izdajo ukrepa sodišča. Ob tehtanju nevarnosti, da otroka zbolita in nevarnosti, da se odtujita od očeta zaradi nekajmesečne odsotnosti stikov, je treba dati prednost osebnim stikom z očetom.
tožbeni zahtevek - trditve o dejstvih - pravna podlaga zahtevka - nevezanost sodišča na pravno podlago - zakupna (najemna) pogodba
Tožniku v tožbi (pa tudi pozneje v postopku) namreč ni treba navesti, katera pravna norma za tista dejstva, ki jih v tožbi navaja, določa takšno pravno posledico, kot se izraža v tožbenem zahtevku. Sodnik vzame tožbo v postopek tudi tedaj, če tožeča stranka ni navedla pravne podlage tožbenega zahtevka, če pa jo je navedla, sodnik ni vezan nanjo.
ZPIZ-2 člen 28, 28/1, 28/1-1, 28/2.. ZPIZ-1 člen 37, 37/2.. ZDPre člen 3.. ZSDP-1 člen 5.
starostna pokojnina - znižanje starostne meje zaradi skrbi in vzgoje za otroka - čas skrbi za otroka
Zakonska ureditev pravice do nadomestila iz naslova starševstva pokaže, da objektivno ni mogoče, da bi lahko oče uveljavljal nadomestilo iz naslova starševstva na način, kot razloguje sodišče, torej samo v primeru, če bi oče v prvem letu otrokove starosti v celoti prevzel skrb za otroka. Gre za neživljenjsko razlogovanje, ki bi lahko de facto pripeljalo do neenakopravne obravnave očeta in matere.
Prvostopenjsko sodišče ni pojasnilo razlogov za tista odločilna dejstva, ki se nanašajo na določitev višine stranske denarne kazni. Prvostopenjsko sodišče odločilnih dejstev v zvezi z ugotavljanjem višine dnevnega zneska denarne kazni sploh ni ugotavljalo, zato jih v sodbi tudi ni navedlo. Razloge o odločilnih dejstvih bi prvostopenjsko sodišče navedlo lahko samo, če bi jih na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo.
postopek vzpostavitve etažne lastnine - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - solastnina - priposestvovanje lastninske pravice na posameznem delu stavbe - priposestvovanje nepremičnin v družbeni lastnini - dobroverna lastniška posest
Predlagatelji ne razpolagajo s pravnimi posli, ki bi bili primerni za pridobitev lastninske pravice oz. za njen vpis v zemljiško knjigo, saj pogodbe o postavitvi in uporabi garaž niso bile taki posli. Vsebovale so namreč natančne in številne pogoje za uporabo in razpolago z garažami, te omejitve pa je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo kot take, ki niso značilne za lastninsko pravico.
gradnja na tuji nepremičnini - povečanje vrednosti nepremičnine z gradnjo - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - obligacijski zahtevek - ugovor zastaranja - zastaranje obligacijskih povračilnih zahtevkov - splošni petletni zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - posest nepremičnine - izguba posesti - prenehanje izvenzakonske skupnosti - vlaganje posebnega premoženja zakonca v posebno premoženje drugega zakonca - povrnitev vlaganj - višina obogatitve - obogatitveno načelo - sklepčnost zahtevka
Sodišče prve stopnje je razmerje pravilno presojalo po 48. členu SPZ, ki ga uvaja marginalna rubrika Povečanje vrednosti nepremičnine in ki med drugim določa, da če je graditelj (v tem primeru: tožnik) s soglasjem lastnika nepremičnine (v tem primeru: toženka) postavil, prizidal ali izboljšal zgradbo, na nepremičnini ne pridobi lastninske pravice, lahko pa od lastnika nepremičnine zahteva tisto, za kar je bil ta obogaten (prvi odstavek 48. člena SPZ). Zastaralni roki za zahtevke graditelja tečejo od dneva, ko je graditelj izgubil posest nepremičnine (tretji odstavek 48. člena SPZ). SPZ ne določa zastaralnega roka za zahtevek graditelja iz naslova povečanja vrednosti nepremičnine po 48. členu SPZ, zato je treba uporabiti splošni petletni zastaralni rok iz 346. člena OZ.
Po tretjem odstavku 48. člena SPZ za začetek teka zastaralnega roka ni pomembno trajanje oziroma obstoj zunajzakonske skupnosti (saj ta člen ureja tudi primere, ko med graditeljem in lastnikom sploh ni zakonskega ali zunajzakonskega razmerja), temveč zastaralni rok prične teči s trenutkom, ko je graditelj izgubil posest (obnovljene, izboljšane) nepremičnine.
Tožba je nesklepčna, če iz trditev o dejstvih ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka po materialnem pravu. Za sklepčnost obogatitvenih zahtevkov po 48. členu SPZ zadošča, da tožnik zatrjuje svoja vlaganja, ki so privedla do povečanja vrednosti tuje nepremičnine, in to je tožnik obširno utemeljil. Tožnik je podal dovolj trditev o tem, da je vlagal (in koliko je vlagal) svoje posebno premoženje v toženkino nepremičnino in da zato zahteva, da mu toženka povrne to, za kar je obogatena. Za to je tudi ponudil dokaze, ki jih je sodišče tudi izvedlo in ustrezno ocenilo. Če zahtevka ni uspel po višini dokazati v celoti, to ne pomeni, da je zahtevek v celoti nesklepčen.
Po lastnih toženkinih trditvah je bil denar (20.000 EUR) namenjen izplačilu iz naslova skupnega premoženja oziroma njegove civilne delitve, medtem ko je predmet te pravde vlaganje tožnikovega posebnega premoženja v posebno premoženje toženke. Gre torej za dve ločeni premoženjski masi, zato (sicer nesporno) izplačilo toženke v zvezi z urejanjem vprašanja skupnega premoženja nima vpliva na vprašanje povrnitve vlaganj posebnega premoženja enega od bivših partnerjev v posebno premoženje drugega.
48. člen SPZ uveljavlja obogatitveno načelo, torej je lastnik nepremičnine dolžan graditelju povrniti le tisto, za kar je lastnik obogaten, in ne vsega, za kar je graditelj bil prikrajšan zaradi vlaganj. To pa pomeni, da je toženka dolžna tožniku plačati le toliko, kolikor je njena hiša zaradi tožnikovih vlaganj več vredna.
ZD člen 120, 120/3. OZ člen 568, 568/1, 568/2. ZOR člen 412, 412/1, 423, 423/1.
preužitek - solidarna obveznost - razveza pogodbe
Iz pogodbenega dogovora izpolnitev pogodbe v delih ali po posameznih pogodbenikih ni mogoča, ker sta oba prevzemnika preužitkarske obveznosti prevzela nerazdelno. V razmerju do tožnice pa se pogodba izpolnjuje (tako je povedala sama tožnica), ker pogodbo v razmerju do tožnice izpolnjuje po letu 2014 dalje njen sin, to je drugi pogodbenik. Tožnica tako nima podlage na zahtevek za razvezo pogodbe zaradi neizpolnitve.
OZ člen 190.. SPZ člen 48.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 356.
vlaganje v tujo nepremičnino - povrnitev vlaganj najemnika v poslovni prostor - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pomanjkljiva dokazna ocena - napotki pritožbenega sodišča - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - dodelitev zadeve drugemu sodniku
Ker sodišče prve stopnje ni sprejelo dokazne ocene glede številnih preostalih predloženih računov (pod prilogo A10), je takšno njegovo postopanje vodilo do nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, predstavlja pa tudi absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Upoštevaje, da razpravljajoča sodnica ni sledila navodilom sodišča druge stopnje in je v zadevi zavzela (dokončno) stališče ne da bi opravila dokazno oceno glede že zgoraj omenjenega plačila računov, je pa slednje brez dvoma pomembno za dokončno pravilno odločitev o utemeljenosti tega dela tožbenega zahtevka, je potrebno zadevo dodeliti drugemu zakonitemu sodniku (356. člen ZPP).
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo državnega organa - protipravno ravnanje pravosodnih organov - kvalificirana stopnja napačnosti - dokazna ocena - zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov - izločitev sodnika
Pri presoji protipravnosti je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz narave dela sodnikov in upoštevalo, da narava pravnega odločanja ter vsebina materialnih in procesnih predpisov, dopuščajo in omogočajo različne strokovne razlage, zato sprejemljivost oziroma zakonsko in ustavno skladnost posamezne razlage, ni mogoče preprosto zavreči oziroma jo označiti kot samovoljno in arbitrarno.
sodna razveza - poziv nazaj na delo - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem
Sodišče prve stopnje je iz izpovedi priče ugotovilo, da je tožnik dobro opravljal delo policista, in štelo, da toženka izgube zaupanja v tožnika ni dokazala. S tem, ko je njen predlog, s katerim je dokazovala nasprotno, zavrnilo, je storilo v pritožbi očitano absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
poenostavljena prisilna poravnava - zloraba instituta poenostavljene prisilne poravnave - odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave - poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika - vsebinska presoja
Dejstvo, da je bila nepremičnina kupljena in prodana pod enakimi pogoji, dolžnika ne razbremeni dolžnosti to zavesti v računovodskih izkazih. Prav tako ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je bila nepremičnina kupljena in prodana pred presečnim datumom za enako kupnino, zaradi česar nima vpliva ne na bilanco stanja, ne na dobiček, ki ga v zvezi z nepremičnino dolžnik ni ustvaril. Ni namreč mogoče trditi, da Poročilo prikazuje resničen finančni položaj in poslovanje dolžnika, če se slednji po lastni presoji odloča, katere podatke in denarne tokove bo v Poročilo vključil in katerih ne, ter kateri podatki po njegovi presoji ne vplivajo na bilanco stanja, zaradi česar jih ni potrebno prikazati v računovodskih izkazih.
ZIZ člen 29, 29.b, 29.b/5, 102, 102/1, 102/1-1, 128, 128/2, 133, 133.a, 133.a/3. ZDoh-2 člen 37, 37/2, 37/2-8, 40, 40/1. ZIP člen 251, 251.c, 251.c/1, 251.c/2.
sodna taksa kot procesna predpostavka - pravočasno plačilo sodne takse - novo izvršilno sredstvo - rubež pokojnine - pokojnina iz tujine - evropski izvršilni nalog - razglasitev izvršljivosti sodbe, ki je izvršljiva v državi izvora - eksekvatura - ustavitev izvršbe - napačna uporaba materialnega prava - zakonsko določen rok - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 (Bruseljska uredba I) - Uredba (ES) št. 805/2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov
Skladno z Uredbo (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah slovensko sodišče ne sme opravljati izvršbe nad premoženjem, ki ga ima dolžnik v tujini. Za uveljavitev izvršitve sodbe, sodne poravnave in javne listine, vse izdano s strani slovenskega sodišča oziroma sestavljene v Sloveniji, mora upnik bodisi pridobiti evropski nalog za izvršbo pred slovenskim sodiščem, ki se nato izvrši v drugi državi, v kateri ima dolžnik premoženje, bodisi pridobiti razglasitev izvršljivosti v državi članici, v kateri zahteva izvršitev, torej v kateri ima dolžnik premoženje, na podlagi postopka exequatur, ki ga določa Uredba (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I). Pri tem je evropski nalog za izvršbo mogoče dobiti le za izdane sodbe, potrjene ali sklenjene sodne poravnave in javne listine sestavljene po 21. 1. 2005 (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. 4. 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov).
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 42.
izvedenec - nagrada - izvedensko mnenje
Glede na to, da sta izvedenca odgovarjala na enaka vprašanja, ki jih je postavilo sodišče, ni razlogov, da bi sodišče za opravljena mnenja uporabilo različne kriterije za odmero nagrade izvedencu.
postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - ovira za odpust obveznosti - plačilna sposobnost
Zgolj dejstvo, da je dolžnik zaposlen in prejema plačo, še ne pomeni, da je v celoti sposoben poplačati svoje obveznosti. Upnik niti ne zatrjuje, da bi dolžnik lahko v celoti izpolnil vse svoje obveznosti, pač pa le, da bi lahko izpolnil njegovo terjatev.
ZPP člen 78. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 97/2-1, 97/2-3, 386, 386/1, 386/1-1.
osebni stečaj - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - položaj in pristojnosti upravitelja - zastopanje stečajnega dolžnika
Namen postopka osebnega stečaja je v tem, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih, pri čemer pa je stečajni upravitelj tisti, ki je v skladu z namenom ZFPPIPP upravičen in pooblaščen voditi posle insolventnega dolžnika ter ga zastopati pri procesnih in drugih pravnih dejanjih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic. Njegova skrb je v prvi vrsti namenjena varstvu koristi upnikov, zato je v skladu z namenom stečajne zakonodaje pooblaščen za zastopanje stečajnega dolžnika pri vseh poslih in postopkih, ki kakorkoli vplivajo na obseg stečajne mase, torej tudi v smislu večanja obsega dolžnikovega premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00042124
OZ člen 153, 171, 179. ZPrCP člen 45. ZPP člen 243.
prometna nesreča - območje prehoda za pešce - motorno vozilo in pešec - objektivna in krivdna odgovornost voznika motornega vozila - oprostitev odgovornosti - spoštovanje cestnoprometnih predpisov - skrbnost pri vožnji - soprispevek oškodovanca - prečkanje cestišča pri rdeči luči - potrebna skrbnost pešca - porazdelitev odgovornosti - pravična denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - načelo individualizacija višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odmere odškodnine - primerjava s primeri iz sodne prakse - enotna odškodnina - vzročna zveza med škodo in škodnim dogodkom - dokazni postopek s sodnim izvedencem - strokovno vprašanje - dokazna pravila
Pravilna je ocena sodišča, da je oškodovanka k nastanku škode prispevala 80 %.
Čeprav 45. člen ZPrCP vozniku ne nalaga le spoštovanja cestnoprometnih pravil (med drugim tudi tistih glede omejitve hitrosti), ampak od njega zahteva, da v določenih okoliščinah prilagodi svojo vožnjo, te zahteve ni mogoče razumeti tako, kot jo razume tožnica. Tako razumevanje namreč ni skladno z namenom te določbe - to je, da voznik v še razumni meri prilagodi vožnjo razmeram na cesti in svojim sposobnostim. Tudi če si je bil zavarovanec toženke morda hipotetično sposoben zamisliti, da bi lahko med vožnjo nastala kritična prometna situacija, ker bo eden od pešcev, kljub rdeči luči na semaforju, prečkal cesto na območju enega največjih ljubljanskih križišč, to še ne pomeni, da gre zato za nekaj, kar je bil v smislu 45. člena ZPrCP tudi dolžan pričakovati in temu prilagoditi svojo vožnjo. Najmanj, kar je, bi morali za to, da se bo to zgodilo, obstajati indici. Teh pa v konkretnem primeru ni bilo. Zavarovanec toženke je vozil po pasu, na katerem je gorela zelena luč na semaforju, na prehodu za pešce pa rdeča, pred trčenjem pa tožnice, ki je kljub rdeči luči prečkala prehod za pešce, zaradi vozil, ki so čakala na zavijanje v levo, tudi ni mogel videti. Nobenega razloga zato ni bilo, da bi hitrost vožnje (ki je bila manjša od predpisane) še zmanjšal.
Pri presoji pravilne uporabe načela pravične denarne odškodnine je pomembna primerjava odmerjenih enotnih odškodnin za vse oblike nepremoženjske škode in izolirana primerjava odškodnine za posamezno obliko škode in primerjava deležev med njimi v okviru enotne odškodnine ni ustrezna. Medsebojna primerjava enotnih odškodnin je namreč nujen pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Le na takšen način je mogoče preizkusiti pravilnost uporabe načela objektivne pogojenosti odškodnine in opraviti razmejitev med običajnimi, težjimi in katastrofalnimi škodami.
Pravila pravdnega postopka stranki praviloma res ne narekujejo dokaza, s katerim mora dokazovati posamezen element odškodninske odgovornosti, vendar pa to velja le, če za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva ni potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. V nasprotnem primeru se izvede dokaz z izvedencem (243. člen ZPP). V konkretni zadevi je bilo tudi po mnenju pritožbenega sodišča na vprašanje, ali je zatrjevane posledice na tožničinih zobeh mogoče pripisati škodnemu dogodku ali ne, mogoče odgovoriti le ob ustreznem strokovnem znanju, torej z izvedbo dokaza z izvedencem zobozdravstvene stroke.
nadaljevanje izvršbe z drugim sredstvom - isto izvršilno sredstvo - ugovor dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - vezanost na izvršilni naslov - naložitveni del sklepa o izvršbi - učinek pravnomočnosti sklepa - izpodbijanje sklepa o izvršbi v delu, v katerem je bilo dolžniku naloženo naj terjatev plača
V zvezi z dopustnostjo ponovne dovolitve izvršbe na premičnine je posebej pomembna okoliščina, ki jo navaja upnik v predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe z dne 14. 5. 2020. Prisilno izterjavo na premičnine predlaga pred ponovnim razpisom naroka za prodajo nepremičnine dolžnika, torej kot milejši poseg v premoženjsko sfero dolžnika. Četudi upnik pridobi izvršilni naslov z zlorabo postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine, kot trdi dolžnik v kazenski ovadbi, v kateri smiselno zatrjuje neobstoj terjatve, ki jo upnik prisilno izterjuje v tem postopku, učinki pravnomočnosti v povezavi z načelom vezanosti na izvršilni naslov izvršilnemu sodišču preprečujejo, da bi navedene okoliščine upoštevalo, dokler v zato predvidenem ločenem postopku ni izvršilni naslov razveljavljen.
ZPP člen 19, 35, 270, 270/1, 270/1-12. ZS člen 53, 53.a, 54.
sklep o oprostitvi plačila sodne takse - strokovni sodelavec - pravno sredstvo - ugovor kot pravno sredstvo
Zoper sklep, ki ga izda strokovni sodelavec, ima torej stranka možnost pravnega sredstva, o katerem odloča sodnik istega sodišča, zoper odločbo slednjega pa ima nato stranka možnost pritožbe, o kateri odloča višje sodišče.
SPZ člen 210, 217, 217/2, 224. ZPP člen 8. ZTLR člen 49, 49/1, 54, 54/1, 54/2, 58, 58/3. ODZ člen 472, 526, 1460, 1477.
služnost na lastni stvari - stvarna služnost - solastninska pravica - služnostna pot
Načelo, da služnost na lastni stvari ni mogoča (nemini res sua servit), je rezultat dejstva, da služnost na lastni stvari ničemur ne služi, saj lahko lastnik na svoji nepremičnini izvaja vsa oblastvena ravnanja (posest, uporaba in uživanje na najobsežnejši način ter razpolaganje z nepremičnino) že zgolj na osnovi lastninske pravice.