stroški izvršitelja - priglasitev in odmera odvetniških stroškov
Drži, da tarifna številka 27 OT ne določa, da je upnik upravičen izključno do plačila po tej tarifi. Vendarle je potrebno pri uporabi drugih tarifnih številk (39) upoštevati, da je izvršilni postopek, za katerega velja specifičnost, urejen v samostojni tarifni številki 27. V njej so upoštevane vse posebnosti postopka: izdaji sklepa o izvršbi sledi oprava izvršbe, z njo pa v odvisnosti od sredstva izvršbe povezane druge (številne) odločitve sodišča. Aktivnosti strank povezane z njimi so kot posebna opravila opredeljena v tarifni številki 27 in v tej tarifi je tudi določeno, (zgolj) katera so ovrednotena. Za odmero plačila in stroškov je tako prvenstvena uporaba te tarife, uporaba drugih tarif pa le izjema in ob izpolnitvi posebnih okoliščin, tako pri uporabi tarifne številke 39 le, če gre za samostojno storitev, ki ni zajeta v drugih tarifnih številkah.
V predmetni zadevi je tožena stranka prišla v zamudo že tedaj, ko bi v primeru izdaje pravilne in zakonite prvostopenjske odločbe, ob upoštevanju 197. člena ZPIZ-2, bila tožniku dolžna začeti izplačevati priznane zneske invalidske pokojnine. Tožena stranka je tako prišla v zamudo po poteku 60 dni od dneva, ko bi prej navedena prvostopenjska odločba zavoda, ki je bila izdana zavarovancu (če bi bila pravilna) postala izvršljiva.
poslovno sodelovanje - kupoprodajna pogodba - neupravičena obogatitev - ugovor tožene stranke - dokazi in izvajanje dokazov - trditveno in dokazno breme - dokazna vrednost listine
Pritrditi je sicer potrebno toženi stranki v odgovoru na pritožbo, da civilni pravdni postopek ne pozna nobenih dokaznih pravil, zato je posamezna dejstva mogoče dokazovati tudi na drug način in ne samo z listinami. Vendar pa je prvostopenjsko sodišče presodilo, da je tožena stranka s svojimi navedbami in izpovedbo toženca omajala verodostojnost potrdila z dne 16. 5. 2014, overjenega pred sodiščem, pri čemer ni ocenilo vseh okoliščin, na katere v pritožbi opozarja tožeča stranka.
Pritožnica ima prav, da je sodišče prve stopnje zmotno očitalo tožnici, da v trditveni podlagi ni pojasnila, kakšne davčne obveznosti iz omenjenega potrdila naj bi se v zvezi s tožnico sploh urejale in zakaj. Navedeni očitek bi prvostopenjsko sodišče v prvi vrsti moralo nasloviti na toženo stranko, ki je tovrstne trditve podala, še pred tem pa potrdilo podpisala in podpis overila. S tem je sodišče prve stopnje trditveno in dokazno breme v zvezi s to okoliščino prevalilo izključno na tožečo stranko, ki je vseskozi trdila in dokazovala verodostojnost in večnamenskost potrdila. Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo 212. člen ZPP. Prav ima sodišče prve stopnje, da so trditve v zvezi s temi davčnimi obveznostmi pomanjkljive in nesubstancirane, kar pa še ne pomeni uspeha tožene stranke.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo pravila o (prevalitvi) procesnega trditvenega in dokaznega bremena. Pritožbeno sodišče pritrjuje tudi pritožbenemu očitku, da je zaradi prestrogega dokaznega standarda tožnici naložilo previsoko dokazno breme. S tem je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 212., 214. in 215. členom ZPP. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče tudi zmotno uporabilo materialno pravo s sklepanjem o pomanjkljivosti oz. nesklepčnosti nakaterih navedb tožeče stranke, nasprotno pa je nakatere pomanjkljive trditve tožene stranke upoštevalo kot sklepčne. Ker se zaradi napačne presoje sklepčnosti trditev ene in druge stranke, ni opredelilo do vseh odločilnih navedb strank, je podan razveljavitveni razlog iz 354. in 355. člena ZPP.
SPZ člen 66, 66/1.. OZ člen 87, 87/1, 111, 111/4, 190, 198.
neupravičena pridobitev - plačilo uporabnine - uporaba solastne stvari - solastnina - razmerje med solastniki - privolitev v lastno prikrajšanje - zahtevek za uporabo nepremičnine
Neupravičeni pridobitelj je dolžan vrniti le toliko, za kolikor je bil obogaten, vendar ne več kot je druga stranka prikrajšana.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00045795
ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/2, 131, 132, 132/3, 132/3-3, 280, 281, 390, 390/1, 390/2. ZBPP člen 46, 46/1, 46/2, 46/3.
izterjava denarne terjatve - nedovoljenost izvršbe - brezplačna pravna pomoč za osebni stečaj - osebni stečaj dolžnika - preživninska obveznost - zakonita preživnina - prednostne terjatve - posebna pravila za prednostne terjatve - vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja - ločitvene pravice, pridobljene v postopku izvršbe ali zavarovanja, ki se prekine z začetkom stečajnega postopka - povrnitev stroškov iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči - vročanje - vročitev sklepa o izvršbi stečajnemu upravitelju
V tej zadevi gre za izterjavo denarne terjatve (ki sicer predstavlja preživninsko obveznost dolžnika), zato postopek izvršbe (lahko) vpliva na obseg stečajne mase, saj se premoženje, ki spada v stečajno maso, in del premoženja, ki ga je mogoče zarubiti v izvršbi, prekrivata. Ker je torej predmet izvršbe lahko le premoženje, ki spada v stečajno maso, je dolžnikova procesna sposobnost v tem delu omejena in ga zato zastopa stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik. Zato tudi vročitev izpodbijanega sklepa stečajnemu upravitelju pomeni pravilno vročitev.
Sodna taksa se lahko plača z gotovino, z elektronskim denarjem ali z drugimi plačilnimi sredstvi po prvem odstavku 6. člena ZST-1, o čemer je bil drugi dolžnik poučen v plačilnem nalogu z dne 10. 6. 2020. Zakaj teh ne bi mogel uporabiti, četudi bi bil res v obdobju plačila v samoizolaciji, v pritožbi ne pojasni.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - trajanje pripora
V skladu z drugim odstavkom 272. člena ZKP v primeru, če je obdolženec v priporu in je v obtožnici predlagano naj se pripor podaljša, kot je to v predmetnem primeru v obtožnici predlagala okrožna državna tožilka, zunajobravnavni senat, potem ko je bila obdolžencu in zagovorniku dana možnost, da v roku 24 ur odgovorita na predlog, o predlogu odloči v roku treh dni od prejema odgovora oziroma izteka roka za odgovor in izda sklep, s katerim pripor podaljša ali odpravi. V tem primeru rok trajanja pripora ni obligatorna sestavina izreka sklepa o odreditvi ali podaljšanju pripora.
Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 3,4.
Republiki Madžarska in Slovenija sta pristopnici k Dunajski Konvenciji in h Konvenciji o zastaranju (op. vključno s protokolom h Konvenciji o zastaranju). V obeh republikah je v veljavi tudi uredba Rim I. Vsi omenjeni mednarodni pravni akti so neposredno uporabljivi in so hierarhično nad sprejetimi zakoni (v zvezi s slovenskim pravom, za katerega se zavzema pritožnica, glej 8. člen Ustave Republike Slovenije, ki je najvišji pravni akt v Republiki Sloveniji). Konvenciji vsebujeta določbe mednarodnega unificiranega prava (materialnopravne določbe, ki so nad določbami OZ), medtem ko uredba Rim I vsebuje določbe mednarodnega zasebnega prava (kolizijske določbe, ki so nad določbami Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku). Obširno pritožbeno polemiziranje o tem, da je bila med pogodbenima strankama na podlagi konkludentnih ravnanj in izpovedbe toženke dogovorjena uporaba slovenskega materialnega prava, na podlagi povedanega ne more samo po sebi izključiti uporabe konvencij, ki se v hierarhiji pravnih aktov nahajata nad OZ. Konvenciji sta namreč z ratifikacijo in objavo postali del slovenskega (in podobno tudi madžarskega) materialnega prava in sta neposredno uporabljivi ter prevladata nad določbami OZ o dolžini zastaralnega roka (in podobno tudi nad ustreznimi določbami madžarskega prava). Ker konvenciji ne vsebujeta unificiranega mednarodnega materialnega prava v zvezi z višino obrestne mere zakonskih zamudnih obresti, se je sodišče prve stopnje pri presoji tega vprašanja pravilno oprlo na slovensko pravo.
Drži, da je mogoče uporabo konvencij eksplicitno ali implicitno izključiti, vendar mora obstajati volja v smeri izključitve konvencij, ki je sodišče prve stopnje utemeljeno ni ugotovilo in je to tudi pravilno obrazložilo. Ob tem je odveč opomniti na tretji odstavek 3. člena Konvencije o zastaranju, ki predvideva neuporabo Konvencije o zastaranju le v primeru njene izrecne izključitve. Dunajska konvencija je v tem oziru milejša (glej njen 6. člen, ki določa možnost izključitve in ne le izrecne izključitve), vendar se vseeno zahteva volja (jasen in nedvoumen namen) po njeni izključitvi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz sodbe ni razvidno kaj je podlaga vtoževane terjatve oziroma so razlogi o tem vprašanju nejasni in kontradiktorni, ter zato izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti. Ni namreč razvidno, ali je podlaga vtoževane terjatve v dogovoru pravdnih strank o višini toženkinega dolga (oziroma morebiti v pripoznavi višine dolga s strani toženke) ali v vtoževanih računih (op. pri čemer glede na lastne navedbe tožnica ni predložila vseh računov). Če je podlaga v dogovoru (oziroma morebiti v pripoznavi dolga s strani toženke), potem sodba o tem ne vsebuje zadostnih razlogov, ki bi omogočali njen preizkus. Če stanje dolga v drugi pravdi morebiti ni bilo sporno, to samo po sebi še ne pomeni, da obstoji dogovor o dolgu oziroma da gre za pripoznavo dolga. Če pa so podlaga terjatve računi, potem sodišče prve stopnje ni odgovorilo na pravno relevantne pomisleke toženke, ki so izpostavljeni tudi v pritožbi.
ZST-1 člen 3, 3/1, 11, 15, 15/1, 15/2, 15/3, 34a, 34a/1. ZIZ člen 9, 9/8, 38, 38/8, 38/9.
omejitev predloga za izvršbo - umik predloga za izvršbo - izvršilni stroški - zavezanec za plačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka
Če bi bil dolžniku izdan nalog za plačilo sodne takse, bi imel zoper njega možnost vložitve ugovora, prav tako pa bi lahko predlagal oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Vendar pa je glede tega bistveno, da prvi odstavek 15. člena ZST-1 določa, da so takse, katerih plačila je bila stranka oproščena, del stroškov postopka. Ker ne gre več za sodno takso, ni več možen ugovor, prav tako ne predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Kot rečeno, ne gre več za sodno takso, ampak za stroške, za naložitev v plačilo katerih pa veljajo drugi principi (načelo culpae). To pa seveda pomeni, da izdaja naloga za plačilo (prevaljene) sodne takse ni ustrezna. V tem delu je tako pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Ne predstavlja že vsaka omejitev konkurence kršitev prepovedi omejevanje konkurence. Prepovedani oz. nični so le tisti omejevalni sporazumi, katerih cilj je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na ozemlju Republike Slovenije. Distribucijska pogodba z ekskluzivno pravico prodaje v načelu sodi med sporazume iz tretjega odstavka 6. člena ZPOMK-1, "ki prispevajo k izboljšanju proizvodnje ali razdelitve dobrin ali, ki pospešujejo tehnični in gospodarski razvoj, pri tem pa zagotavljajo potrošnikom in potrošnicam pravičen delež doseženih koristi."
Namen pogodbene kazni je prav v tem, da upravičenca razbremeni (običajno zelo mukotrpnega) dokazovanja dejanske višine škode, in mu pripada tudi v primeru, če mu zaradi kršitve pogodbe ni nastala nikakršna škoda. Zato se tudi pri presoji ne-sorazmernosti višine pogodbene kazni ne ugotavlja dejanska škoda zaradi kršitve, pač pa se oceni domnevna škoda, oz. prikrajšanje, ki bi upravičencu verjetno lahko nastalo v posledici kršitve pogodbe. Tudi določilo 252. člena OZ, ki nalaga sodišču, da pogodbeno kazen zniža, če spozna, da je glede na vrednost in pomen predmeta nesorazmerno visoka, dopušča primeren manevrski prostor za to oceno. Z ozirom na v pogodbi določeno višino pogodbene kazni je bil njen namen gotovo tudi kaznovalne narave, zato se ga pri oceni ustreznosti pogodbene kazni ne sme izključiti.
nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - skrb za otroka - okoliščine, ki narekujejo nadomestitev izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist
Sodišče prve stopnje je presojalo tako objektivne kot subjektivne okoliščine, pri čemer je pravilno zaključilo, da je izvršitev kazni zapora trenutno edini pravičen, primeren in ustrezen ukrep, ki bo obsojencu preprečil nadaljnje kontinuirano izvrševanje kaznivih dejanj.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00042364
KZ-1 člen 198, 198/1, 257, 257/2, 266. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1. ZPDI člen 21, 22, 29, 29a.
konkretizacija zakonskih znakov - pravniški državni izpit (PDI) - zavrženje obtožnega predloga - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - sestava zapisnika - opravljanje pravniškega državnega izpita - ocena na izpitu - spraševanje na izpitih
Oviro pri iskanju oziroma pridobitvi zaposlitve v pravosodju predstavlja neuspešno opravljen pravniški državni izpit.
Način in pogoje, pod katerimi se lahko pristopi k opravljanju pravniškega državnega izpita, določa ZPDI, vsebino in potek izpita določa Pravilnik o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor zoper odpust obveznosti - dolžina preizkusne dobe - skrajšanje preizkusnega obdobja - dolžnikovo zdravstveno stanje - prodaja premoženja - dohodek iz zaposlitve
Dolžnik je zaposlen in pridobiva dohodke, ki se natekajo v stečajno maso, zato mu kljub zdravstvenim in psihičnim težavam ni mogoče določiti preizkusnega obdobja, krajšega od dveh let.
Glede na vsebino pritožbenih navedb je uvodoma poudariti, da se obdolženki v okviru storitve kaznivih dejanj ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 nista očitali izvršitveni obliki ponareditve listin (same vsebine le-teh), temveč izvršitveni ravnanji uporabe ponarejenih listin (ponudb, ki sta podrobneje opredeljeni v krivdoreku).
podjemna pogodba - zavrnitev zaslišanja ene stranke
Drži sicer, da je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog toženke za zaslišanje A. A., njenega zakonitega zastopnika. To je storilo zato, ker se vabilu, kljub temu, da je bil pravilno vabljen, ni odzval. Podlago za odločitev, da ga ne zasliši, pa je našlo v določilu drugega odstavka 258. člena ZPP. Po tem določilu sodišče lahko odloči, da zasliši samo eno stranko takrat, kadar se druga stranka ne odzove sodnemu vabilu.
odgovornost proizvajalca stvari z napako - odgovornost za izdelek - sestavni deli - procesno dokazno breme - predpravdno izvedensko mnenje
Pri odgovornosti za izdelek proizvajalec ni odgovoren za škodo, če dokaže, da je izdelal le sestavni del izdelka in da je napaka nastala zaradi konstrukcije izdelka, v katerega je bil sestavni del vgrajen.
Čeprav gre navzven za solidarno odškodninsko odgovornost države in izvršitelja, v notranjem razmerju država glede na konkretne okoliščine te zadeve ne more odgovarjati. Ob dejstvu, da je izvršitelj škodo povzročil naklepno, saj si je v celoti zadržal kupnino, doseženo v izvršilnem postopku, namesto da bi jo nakazal upniku, odgovornost države, ki je bila sicer napram oškodovancu ugotovljena zaradi opustitve dolžne skrbnosti, v notranem razmerju nima nobene teže.
Načelna prepoved obrestnih obresti po 375. členu Obligacijskega zakonika in izjema procesnih obresti po 381. členu OZ predstavljata materialno pravo ius cogens, na njegovo pravilno uporabo pa pazi sodišče po uradni dolžnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00043522
OZ člen 6, 239, 239/1, 239/2, 768, 768/1. ZPP člen 367, 367/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 13.
poslovna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost odvetnika - nepravilna izpolnitev odvetnika kot mandatarja - škoda zaradi kršitve pogodbe (pogodbena škoda) - vložitev revizije - izpolnitvena zamuda - trditveno breme - uspeh stranke v postopku z revizijo - zastaranje terjatve - vrednost odvetniške točke - čas izdaje odločbe
Tožbeni zahtevek je bil zavrnjen zaradi zastaranja, zato bi morala tožeča stranka vsaj s stopnjo verjetnosti izkazati, da bi v revizijskem postopku Vrhovno sodišče presodilo, da terjatev ni zastarala, šele na to bi sledilo presojanje navedb in dokazov v zvezi z utemeljenostjo tožbenega zahtevka po temelju in višini. Tožeča stranka ni zadostila trditveni podlagi, da tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine ni zastaral, pravno naziranje, da je Republika Slovenija pravna naslednica družbe, ki je bila po zaključenem stečajnem postopku iz sodnega registra izbrisana, pa nima podlage v določilih materialnega prava. Zato je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni dokazala, da je zaradi zamude roka za vložitev revizije utrpela škodo. Enako velja tudi za nematerialno škodo, ker odvetnik ni odškodninsko odgovoren za nerealno pričevanje svojih strank.
Sodišče je ugodilo pritožbi drugotožene stranke v zvezi s stroški postopka, saj je v času izdaje sodne odločbe veljala vrednost odvetniške točke 0,6 EUR, in dosojene stroške zvišalo za 2.354,10 EUR.